Pozdravljeni.

Zanima me sledeče:

Mi lahko opišete osebo, ki naj bi jo (šušlja se tako) oče spodil od doma (kakšna je, kaj naj bi naredila ipd.)?

Sprašujem zase - zanima me, kakšna oseba naj bi bila glede na to, da naj bi me oče spodil od doma. Lahko uporabljate tudi kletvice.

hvala za pomoč.

Vse osebe mamo kdaj pa kdaj težave v komunikaciji z drugimi.

Ni stvar v tem kakšna si ampak kakšna želiš biti in kakšen želi biti oče, če imata različne poglede in jih ne želita prilagoditi potem je prav da sta sedaj vsak zase.

Če pa imata podobne poglede in si ti ali oče želita biti bližje stališču, ki ga ima drugi pa je problem to da nista znala najti poti do tega.

V drugem primeru je potrebno poiskati pomoč, tako z ene kot druge strani, da zbližata stališča in uvidita, da je imel tudi drugi kdaj prav.

Glede na to, da pišeš naj ti mi povemo kakšna oseba naj bi bila, verjetno ne veš kdo natančno sploh si. In to je precejšna stiska mladih ljudi, ker ne znajo odkriti kdo sploh so.

Zato bi bilo fino, da začneš pri sebi in odkriješ svoje potenciale in svoje dobre stvari, potem bo vse precej lažje. Če nimaš v bližini nikogar, ki bi ti lahko pomagal, lahko začneš tudi skozi knjige.

Za začetek:
Zavedanje Antoni de Melo
Pogovori z bogom Neal Donald Walsch

OČKA! " ...Bodi zelo previden, da ne spraviš ženske v jok, kajti Bog šteje njene solze. Žensko je ustvaril iz moškega rebra in ne iz stopal, da bi hodil po njej. (koran)

X ŽENSKO in ne nekoga, ki se podpisuje v njenem imenu.


Misli tedna Sončne ekipe:

O Enosti:
Bog je Ljubezen,
ki ima toliko obrazov
kot je ljudi.

Svit Valovnik


V naravi ni najti nič lepšega
in popolnejšega od glasbe.
Ona usmerja človeka
v globino njegove duše.

Marij KOGOJ


Sprejmi nepopolnosti
svojih prijateljev
s tako lahkoto,
kot sprejemaš svoje.

kanika59


Veliki Duh, obvaruj me tega,
da bi sodil čkoveka,
preden v njegovih mokasinih,
ne prehodim ene milje.

Neznan apaški bojevnik


Nadvse sem vesela
tistih otrok,
ki me ob srečanju na stopnišču
še znajo pozdraviti.

Olga Kolenc


itd.

Če očka prebere in občuti napisano lahko bo razumel, da mogoče tudi očetje ga kdaj pa kdaj polomijo. Tudi sestram ni lahko, ker v takih primerih se počutijo kot raztegnjene ne križu med očetom, ki ga imajo strašno radi in med sestro, ki jo tudi ima rada. Zatorej naj zavlada mir v družini, če drugače ne bo šlo - sestra bo "zbrcala" oba <(*-*)>

Če je prišlo tako daleč, potem moram razumeti da si preveč vase zagledana in ti ni mar za mnenje drugih.

Strarši navadno pustijo da otroci živijo doma in so pripravljeni skrbeti zanje, če so ti pripravljeni sprejemati nek nivo reda in upoštevanja želja staršev.

Ni važno kaj so te zahteve - lahko gre za zapiranje vrat, lahko za vzdrževanje čistosti kopalnice, pomoč pri kuhi in pospravljanju, morda preprosto da ni nespoštljivega govorjenja. Tu je lahko tudi sprejemanje neznancev v stanovanje/hišo, hrup, smetenje.

Otroci se pogosto silovito upirajo da bi tudi minimalno upoštevali želje staršev in so skrajno nespoštljivi do lastnih staršev (medtem ko se pred popolnimi tujci delajo lepe in prijazne).

Male otroke se morda da prevzgojiti, medtem ko starejše (polnoletne), če se z njimi ne da nič dogovoriti, lahko starši (oče) kvečjemu še odslovijo od doma. Ko si bodo sami urejali življenje jih bo usoda tepla in vzgajala (tako kot morda nekoč prej njihove starše), toliko časa da se bo njihov ego naposled uklonil.

Po tej fazi bodo morda lahko spet v boljših odnosih s starši.

Dobro jutro )), kot ponavadi vse kar "se šušlja" - je "rumeni tisk". Hčerka je sama odšla! sicer tako kot si ti, draga Tjaša želela, upam, da si srečna in da tvoja sreča bo trajala, saj veš kako je s tem: v drugih ljudeh ne sprejemamo tistega česar smo sami najbolj polni - KONKURENCA, ane? hihihih

lepo je na travniku v ležalniku
vsem lep dan
Loval

A to potrebuješ za pisanje kakšnega romana ali dramskega besedila? A hočeš samo slišati, da si kurba in narkomanka? Malo bolj bi morala razložiti, kaj je tvoj namen tega pisanja tukaj, to je tudi del komuniciranja in vživljanja v druge ljudi.

zelo zanimiva tema, nisem moški zato se ne morem postaviti v vlogo očeta, lahko pa se postavim v vlogo hčerke, zakaj bi jaz odšla od doma? drugače zakaj bi zapustila v tem primeru očetovo hišo:
1)če bi me neupravičeno zmerjal s kurbo, narkomanko itd.
2)če ne bi zaupal v moje sposobnosti in nenehno se trudil me "vzgajati" ne glede nato, da seka mimo
3) če bi mi očital stvari katerih sam se poslužuje vsepovprek
4) zaničevanje in pretepanje, kakor fizično, tako tudi verbalno

mislim, da bi se še dalo nadaljevati,

sem pa ja mUhasta.

love all

Torej.

Moj oče je bil do mene tiranski, posestniški in nič kaj ljubeč. imel je trenutk, ko je bil dober oče, vendar je "zapadel" v družbo dveh oseb (ženska in njen sin), ki sta se prikazovala kot žrtvi, spravljala ga proti meni z lažmi (meni sta gorzla in me ustahovala, tudi s smrtjo, njemu pa govorila, da sem ju zmerjala s kurbo ipd.). Postavila sem se situaciji po robu, ampak se je zadeva poslabšala. Celo tako daeč, da je mene moj lastno oče začel ustrahovati. In tudi tukaj sem se zaščitila - pravno. Stopila sem do kriminalisa in odvetnika, povedala kaj se je zgodilo in očeto in njegovima prijateljema jasno dala vedet, da bom pravno ukrepala, če bo potrebno. Oče se je zaščitil tako, da je pričel blatiti moje dobro ime pred ostalimi sorodniki, sosedi, sodelavci in nasploh širšo okolico mojega tedanjega bivanja (od tega da sem neuravnovešena, duševno motena, klošarka ipd.).

glede na to, da sem zvedela, da ljudje, s katerimi dela, šušljajo, da me je on spodil od tam (in na nek način me je res), bi si želela razumeti, pred čim se moram zavarovati, v primeru ,da bi kdaj stopila v stik s temi ljudmi. Žal, imela sem že srečanje z eno izmed teh ljudi, sem se verbalno (brez kletvic) zavarovala, postavila mejo, ampak zadeva se Je le še bolj zapletla, mene pa je prizadelo silovito sovraštvo s katerim so do mene nastopili.

Če torej pogledam na vaše pisanje, hvala za napotke in besede spodbude. Vendar žal ena knjuga ne bo pomagala rešiti travme, ki mi jo je ta človek povzročil niti zbrisati krivice, ki mi jo je storil. Vseeno hvala za nakazno pot.

Me pa res zanima - grobo, surovo in zgolj to, kaj bi si lahko človek mislil o taki hčeri, če je ne pozna in ne ve, kaj se je pravzaprav zgodilo.

Tako da je vprašanje prav to - kakšna naj bi bila, da vem, kaj čaka mojega otroka, ko bom stopila ponovno v tisti kraj, kaj čaka ljudi, s katerim ise družim, če bom še kdaj šla v tisto javnost in kaj me čaka ob smrti očeta s strani sorodnikov.

torej kakšna sem v očeh teh ljudi, ljudi, ki gojijo do mene sovraštvo, jezo, ki so name nevoščljivi ,zavistni, ljubosumni, ki me ne marajo, ki menijo, da si ne zaslužim tega kar imam sedaj, ki čakajo da padem in se ne poberem. To me zanima.

Vseeno pa vsem najlepša hvala za napotke, besede in lepe misli.

ALES - hvala za napisano. Svojega očeta spoštujem za to, kar je v življenju znal početi, kar je naredil in kar še počne. Vem ,da je imel velikokrat prav, sploh kar se tiče nekaterih ljudi, ampak tukaj ga je on usekal mimo. In kopravim usekal mimo, mislim povsem usekal in to v najslabšem smislu, kar jih je lahko. z njim še govorim, mu še kaj povem, mu dovolim, da vidi vnuka, vseeno pa mu ne zaupam.

Gleda me na način "je ali ni duševno motena?", "ji bi lahko kje zagodel". Moj oče ima težavo z menoj in s tem kar sem - uprla sem se njemu, njegovi posesti. zanj sem bila posest, lastnina, moja dolžnost pa da svoje življenje podredim njemu, da ostanem samska, delam za njega, svoj denar dam njemu. ni bil zadovoljen, če sem šla študirat, ni dovolil, da popravim avto, ker sem pač bila zanj neumna in nisem znala vozit avta (na koncu pa se je izkazalo, da so šle zavore od avta).

Veliko časa se porabila ,da sem temu človeku dokazovala, da sem vredna njegove ljubezni. Ko pa je storil, kar je sotril, sem dognal, da me nikoli ni zares ljubil. imel me je z lastnino, ni pa me ljubil. zanj sem bila celo življenje zgolj zaostala in duševno motena. In moja prizadevanja sedaj niso usmerjena k njemu, ampak k sebi in svoji družini - k zavarovanju sebe in svoje družine.

Bial sem žrtev nasilja - fizičnega in moralnega. Welsh je, jure, res zanimiva knjiga. sem jo že prebrala. Ampak moč sem našla v sebi ,da sem se postavila po robu tem ljudem. Ne v knjigi. Knjiga mi je dala morda podlago za razmišljanje. In sem hvaležna za to. Danes pa je moja prioriteta se zaščitit. Samo jaz se lahko. Knjiga me ne more, policija tudi ne, mož tudi ne. Jaz moram in lahko sebe. zato sem se obrnila na pomoč k vam - več ljudi več ve. imate morda že take izkušnje, morda ste bili tudi v predmet "rumenega tiska" kakor se je bjork izrazil, in zanima me ta rumeni tisk.

Pozdravljena
A ni čas, da kreneš naprej in se nehaš vračati v preteklost? A se zavedaš, da zaradi tvojih neraščiščenih pojmov trpi družina (tvoja družina)? Najprej se vprašaj kaj sploh želiš od življenja ali boš ostala večna iskalka resnice in pravice.
Zavedati se moraš nekaj, da ti tukaj nobena knjiga in nikakršen nasvet ne bo pomagal, dokler ne boš začela stvari urejati sama pri sebi. Ne obsojaj očeta in njemu podobni, on je ostal v preteklosti in ne more naprej, zato te tudi ne razume. Ne poskušaj mu dopovedovati, dokazovati, ker je to jalov posel. Sam mora dojeti. Ti, pa če boš pametna, pa boš raje to energijo, ki jo sedaj uporabljaš za dokazovanje in delovanje v preteklosti, usmerila v tvojo družino. Upam, da si razumela poanto. Saj veš, ni res, kaj sem jaz rekla, res je samo to, kaj in kako si ti to razumela.

Želim ti vse lepo in prav!