Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Objavljeno v Socialno delo, Enostarševske družine, knjige avtor katarina
Predstavljm vam knjigo, prvo v Sloveniji, ki govori o ločitvi, zlorabah
položajev na CSD Ravne na Koroškem, neaktivnosti policije in ležernosti ter
pristranskosti sodišča.
Ko se je odločila, da noče več tako živeti ji je mož rekel, da ji bo vzel VSE:
avto, stanovanje in otroka. In ji je.
Za dolgih SEDEM let je ostala brez obeh hčera, prva - ki sploh ni bila
njegova, saj se je rodila v njenem prvem zakonu z možem, ki je kmalu po
rojstvu hčere umrl, je bila dodeljena v rejništvo babici in dedku, druga -
njuna skupna, pa je bila dodeljena njemu. Natalija je ostala popolnoma brez
vsega - avta, stanovanja in otrok.
Šele ko se je obrnila na Protikoupcijsko komisijo in Varuha človekovih pravic,
se je klobčič začel odpletati in so se stvari začle postavljati na pravo
mesto. Česar prej v sedmih letih ni mogla urediti, je potem v enem dnevu
uredila - prvo hčero nazaj k sebi iz rejništva.
Knjiga opisuje obnašanje strokovnjakov na CSD-ju, funkcioniranje sodnih
izvedencev, pristranskost sodišč ter podlo igro bivšega partnerja, s katero ji
je prav vse - prijateje, sorodnike in strokovnjake, obrnil proti njej samo
zato, ker je hotela stran, ker ni hotela živet v zakonu, ki to ni bil.
Postopki, ki so bili vodeni brez argumentov, strokovnjaki so se do nje
obnašali ignorantsko in skrajno žaljivo. Vse to in še več preberete v knjigi,
ki je bila predstavljena včeraj.
Njena kalvarja se je začela nekega večera, ko je kot običajno šla v šolo na
predavanja. Pred tem sta se z možem sprla in ko se je po treh urah vrnila
domov je našla stanovanje … prazno. V tem času je oče odšel na policijo in CSD
ter prijavil mamo, da ogroža življenje otrokoma in njemu. Otroke so dali v
rejo na tajno lokacijo (oče pa ju je vseeno lahko obiskoval), njej pa niso
hoteli povedati kje so in zakaj so to storili.
________________________________________
Podobnih zgodb je v Sloveniji nešteto. Pa ne samo takih, kjer so mamam odvzeti
otroci in jih ne morejo ali ne smejo pod pritiskom ustrahovanja videti, tudi
obratno je, ko očetje ne morejo do svojih otrok, ko imajo strogo omejene stike
z njimi, pa se še ti ne izvajajo.
Knjiga vredna branja in razmišljanja ter doumevanja, kako pri bojevanju med
staršema nepopravljivo trpijo otroci.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0
5 komentarjev
lalala.la pravi:
hvala,Katarina,za zgoraj napisano..
Hočeš slišati moje izkušnje na temo CSD..kot mama,ženska,človek..Kaj so mi
storile??????????????????LP
11. julij, 2008 ob 07:54
katarina pravi:
seveda. opiši vse z imeni in priimki (da imam verodostojne podatke, ki pa jih
po želji ne bom objavila) in objavim tudi tvojo zgodbo.
11. julij, 2008 ob 08:20
samo ahlin pravi:
Vse pohvale Nataliji, da je zbrala pogum in vso to kalvarijo opisala v knjigi.
Že dolgo stojim na tem stališču, da je o tem treba jasno in glasno
spregovoriti, s prstom pokazati na akterje tega maltretiranja otrok, saj se po
večini pojavljajo eni in isti! Naj nas ne bo sram, naj nas ne
obremenjuje “jezik ulice”- klevetanje, naj jim ne uspe nas prestrašiti, …, z
velikimi črkami je potrebno zapisati njihova imena!!!
Pri vsem tem se pa upravičeno vprašam;”ALI VSI TI, KI SO TO POVZROČILI, ŠE
VEDNO DELAJO NA SVOJIH DELOVNIH MESTIH?”
P.S. Tudi sam pišem, a glede na situacijo, ne vem kdaj bo knjiga spisana.
Morda, kar mi je zelo žal, bo šele takrat, ko bodo že vsi mislili, da je
zgodba otrok in Natalije pozabljena. Še v naprej se lahko nekateri skrivajo za
svojimi maskami in se medsebojno podpirajo kot členi verige. Ne vedo pa, da se
vsi ti členi lahko tudi prelomijo, dočim sam, sem člen, ki ga ne more
pretrgati nihče. Ljubezen do sina je premočan argument, da bi se lahko to
zgodilo!!
Katarina danes pa moram povdariti, da ti je uspelo zelo lepo in nazorno v
parih besedah zapisati resnico in realno stanje dogajanja na tem tako
občutljivem področju.
LP Samo Ahlin
11. julij, 2008 ob 08:29
katarina pravi:
hvala, samo. žal mi je samo to, da v knjigi ni imen in priimkov. sama rada
operiram s temi podatki, da se ne meče vseh v isti koš. torej socialna delavka
ta in ta, recimo. pa sodnica ta in ta.
11. julij, 2008 ob 08:41
samo ahlin pravi:
Vidiš v moji pa bodo!!! Od prvega do zadnjega policista, vse socialke,
sodnice, izvedenci, Urad Varuha, Protikorupcjiska komisija, politiki,
zdravstveni delavci, odvetniki, prijatelji, znanci, sorodniki,…, vsi z pravimi
imeni in nazivi, slike, skenirani dokumenti, saj konec koncev so vsi javne
osebe in knjiga bo po resničnem dogodku. Kdaj pa bo to, ne vem. Kot kaže še
dolgo ne. A ker vem, da sina ne bom nikdar pozabil in mi je tako težko, ker ga
nisem še uspel rešiti iz tega začaranega kroga, vem, da bo prišel tisti dan,
ko ….
Zakaj nisem imel vseh teh izkušenj in znanja že mnogo prej. Vse bi rešil v pol
leta, tako pa …
Sicer je verjetno zelo težko reci, kdo ima v katerem primeru prav, včasih en, včasih verjetno drug starš, včasih pa verjetno tudi center. In vsak stvari drugače vidi in tolmači drugače. Res pa je, da če se dogajao v nebo vpijoči primeri bi se to moralo sankcionirati.
NE ZAMUDITE
