O tehniki transcendentalne meditacije (TM) je bilo doslej narejenih že zelo veliko (več kot 600) znanstvenih raziskav, ki so dokumentirale vpliv te enostavne mentalne tehnike na delovanje telesa, razvoj umskih sposobnosti, izboljšanje zdravja, medčloveskih odnosov in zmanjšanje negativnih trendov družbe.

Prve raziskave so bile objavljene v vplivnih znanstvenih revijah Science, Scientific American, itd. že v začetku sedemdesetih let. Te raziskave so pokazale, da tehnika TM ustvarja merljive in ponovljive spremembe v delovanju telesa. Med to mentalno tehniko namreč telo preide v stanje izjemno globokega počitka, ki ga spremlja povečana budnost.



Globok počitek je bil v vseh primerih ocenjen na osnovi najbolj neposrednih fizioloških indikatorjev zmanjšanja aktivnosti telesa: zmanjšanje porabe kisika (v povprečju za 17% pod raven počitka z zaprtimi očmi, kar je približno dvakrat več, kot pa zmanjšanje med spanjem), upočasnitev dihanja (do 50%), povečanje električne upornosti kože (+300%) in zmanjšanje laktata v krvi (-30%).

Med temi indikatorji je bila v tem delu izbrana električna upornost kože. Električna upornost kože je povezana predvsem z znojenjem, ki se poveča med dinamično telesno ali umsko aktivnostjo (npr. v stresni situaciji), poveča pa se med počitkom. Za to meritev je bil razvit poseben merilnik električne upornosti kože na osnovi mikrokrmilnika, ki je uporabljal izvirno metodo merjenja električne upornosti kože preko polnjenja kondenzatorja (ERK98, zv. B, str371-373 ter IS98, kognitivna znanost, str. 70-73). S to praktično napravico je bilo izmerjeno spreminjanje električne upornosti kože med meditacijo pri 10 slovenskih meditantih (ki vadijo tudi napredni program TM-sidhi). Študija se je izvorno usmerila predvsem na avtomatsko detekcijo posebno značilnih obdobij meditacije: obdobij, ko je upornost kože zelo stabilna in monotona narašča s časom.

Kasnejša statistična obdelava pa je odkrila, da se povprečna električna upornost kože med meditacijo značilno povečuje: npr. iz 160 kOhm v kontrolnem obdobju pred meditacijo (5 min) na 284 kOhm po 15 minutah vadbe TM (p<.05, t-test v paru). Med TM se električna upornost kože zelo močno poveča (v enem primeru tudi za 12x), kar pomeni, da najhitreje ustvari najgloblji počitek.

Počitek med TM je tako globok, da lahko upravičeno pričakujemo še kake posebne stranske učinke redne vadbe te tehnike. Nočni počitek, ki je najgloblji počitek za večino ljudi, lahko razreši vse nepravilnosti v delovanju telesa, ki so se nakopičile čez dan (telesno utrujenost). Izkušnje pa kažejo, da običajne ravni počitka (tudi dolge in prijetne počitnice) ne morejo v celoti zabrisati posledic stresa v živčnem sistemu. Znanstvenike je začelo zanimati, kako se kaj obnese ta posebna tehnika globokega počitka pri normalizaciji delovanja živcnega sistema. Prvi rezultati so bili spet iz fiziološih meritev, namreč hitrejše privajanje na stresne dražljaje (habituacija kožnega odziva na glasne piske). Odkrili pa so tudi večjo stabilnost avtonomnega živčnega sistema (manj spontanih kožnih odzivov).

Za meritev spontanih kožnih odzivov je bil narejen poseben merilnik v sodelovanju z Inštitutom za klinično nevrofiziologijo, ki prvi uspešno izloči vpliv spreminjanja potenciala iz signala upornosti. Tudi ta merilnik je bil narejen s pomočjo mikrokrmilnika, poleg tega pa ima tudi precej analognih ojačevalnikov in filtrov. Meritev spontanih kožnih odzivov je potekala pred kratkim, v njej je sodelovalo 12 meditantov TM. Ugotovljeno je bilo, da se število spontanih kožnih odzivov (ki so indikator labilnosti živcnega sistema), med vadbo TM zelo značilno zmanjša (iz povprečno 4.85 odzivov na minuto pred TM na 2.58 odzivov na minuto med vadbo tehnike TM). Verjetnost, da je zmanjšanje naključno, je manjša od 0.001. To zmanjšanje pa se je ohranilo tudi še 10 minut po vadbi tehnike (4.09, p<.05 v primerjavi s prvim kontrolnim obdobjem). Tehnika TM torej zelo močno poveča stabilnost živčnega sistema, ki je osnova za dobro mentalno zdravje.

Povečanje stabilnosti živcnega sistema pa je predvsem posledica povečanja urejenosti v delovanju živčnega sistema, ki je povezano tudi z izjemnim zmanjšanjem aktivnosti oz. entropije v telesu. Sredi sedemdesetih let je začelo fizike in fiziologe zanimati posebno odkritje povečanja usklajenosti možganskih valov (EEG koherenca). Možganski valovi iz različnih predelov glave so postali zelo podobni oziroma fazno usklajeni. Fiziki so to stanje začeli primerjati z makroskopskim kvantnim stanjem.

V tem delu je bila opravljena tudi raziskava o koherenci možganskih valov s pomočjo posebnega merilnika podjetja Circuit Cellar iz ZDA. Meritev koherence med levo in desno možgansko poloblo na čelnem režnju (F3-F4) je bila opravljena na 14 meditantih. Rezultati so bili povsem v skladu z literaturo na tem področju. Med vadbo tehnike TM se torej tudi poveča usklajenost možganskih valov, ki je zelo močno povezana z razvojem ustvarjalnosti, inteligence in ostalih indikatorjev učinkovitosti živčnega sistema.

Tehnika TM ustvari zelo globok počitek, ki je globlji od počitka med spanjem. Z redno vadbo te enostavne mentalne tehnike se odstranjujejo nepravilnosti iz živčnega sistema, kar ima za posledico večjo usklajenost v delovanju možganov (tudi uporabo večje količine skritih mentalnih rezerv) in povečanje stabilnosti živčnega sistema. Vse te raziskave so osvetlile mehanizem razvoja umskih sposobnosti in dobrega psihofizičnega zdravja. Potrebno pa bo še nekaj dela za boljše razumevanje rezultatov socioloških raziskav o vplivih tehnike TM.