Osteoartritis je najpogostejša bolezen sklepov in drugi najpogostejši vzrok trajne invalidnosti pri odraslih. Nastane kot posledica degeneracije (propadanja) sklepnega hrustanca.

Osteoartritis najpogosteje zajame velike nosilne sklepe, ki so najbolj obremenjeni, zlasti kolena in kolke, prizadene pa tudi vretenca, zlasti ledveni in vratni del, neredko pa osteoartritis zajema tudi sklepe dlani. Redko se pojavi pri ljudeh, mlajših od 40 let, medtem ko tegobe, značilne za to bolezen, pestijo približno 60 odstotkov ljudi, starejših od 65 let.

Sistematični razvoj aktivnosti in terapije s pomočjo konja (TPK) ima svoje začetke v petdesetih letih minulega stoletja, ko so zdravniki in fizioterapevti začeli odkrivati pozitiven vpliv gibanja konja na človekov gibalni, živčni in mišični sistem.

Nepričakovani uspeh mlade danske jahačice Liz Hartel, ki je kljub preboleli otroški paralizi (in posledični paraliziranosti) na olimpijskih igrah leta 1952 osvojila srebrno medaljo v konkurenci z »zdravimi« jahači, je dal zeleno luč številnim raziskavam na tem področju.

Besedilo: Povzeto po objavi Roberta F. Kennedyja ml.

Eden izmed predsedniških kandidatov v ZDA je tudi Robert F. Kennedy ml., ki podpira organizacijo Children’s Health Defense in se zaveda problematike otroškega zdravja.

Podatki, ki jih je objavil, govorijo sami zase, zato ne potrebujejo dodatnega komentarja. Lahko se tolažimo, da je Amerika daleč, vendar se zamik, s katerim težave prepotujejo Atlantik in potrkajo na naša vrata, iz dneva v dan krajša, zato je to resno svarilo, kam gremo tudi mi.

Znano je, da pomanjkanje spanja poveča možnosti za srčno-žilne bolezni, zdaj pa so v obsežni študiji ugotovili, kako to nevarnost kljub vsemu zmanjšati. Izkazalo se je namreč, da se pri osebah, ki konec tedna nadoknadijo manjkajoče ure spanca, tveganje za obolenja zmanjša kar za 19 odstotkov.

V raziskavo so vključili 91 tisoč posameznikov iz Velike Britanije, od katerih jih je 20 tisoč poročalo o pomanjkanju spanja, izsledke pa so predstavili na letošnjem kongresu Evropskega združenja za kardiologijo.

Piše: Snežana Zabukovec v Vivi www.viva.si

10 nasvetov za lepe noge in dobro počutje

Predstavljamo vam 10 preprostih nasvetov, s katerimi boste zakorakali s prerojenim korakom in lepimi nogami.

Staro naj gre stran
Preden pokažemo svoja stopala, odstranimo z njih trdo kožo, otiščance, ostanke kurjih očes poroženele dele in posušene žulje, kar smo pridelali pozimi … Zato lahko uporabimo različne kreme, ki jih dobimo v lekarni ali specializirani trgovini. Masažno mešanico si lahko pripravimo tudi sami: 4 jedilne žlice morske soli zmešamo z 2 žlicama olivnega olja. Zmes s krožnimi gibi vtremo v kožo in nato podplate splaknemo z vodo.

V času, ko se mediji vrtijo okrog »modrih luči« in »naših« športnih dosežkov, poteka zelo nevarno preoblikovanje sveta, ki z vsakim dnem jemlje vse več do zdaj samoumevnih pravic.

Pravico do prehranske suverenosti spodkopava veliki korporacijski prevzem semenarstva.

Spreminjanje prehranskega sistema
Hkrati se pospešeno spreminja prehranski sistem, tako da hrana ne bo več pridelana, temveč proizvedena v proizvodnih obratih (hidroponika, akvaponika, aeroponika, encimske tovarne, celične kulture, 3D-tiskanje …).

Prednosti polurnega popoldanskega spanca so neprecenljive ...

Bolj srečni ste
Po pol ure spanja se boste počutili polni energije, srečnejši in bolj spočiti. Napolnili ste baterije in z novimi močmi lahko nadaljujete z dnevnimi obveznostmi. 

Naredili boste manj napak 
Če si z ležanjem na kavču privoščite manjši "pretrg možganov", boste pozneje bolj osredotočeni na delo in manj nagnjeni k napakam.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Rastlinska hrana bistveno poveča raznovrstnost mikrobov
Ljudje mikrobiom najbolj povezujemo s črevesjem, vendar je povezan z vsem telesom. Dobro počutje in zdravje se zato začneta v črevesju! Naš sogovornik, molekularni mikrobiolog prof. dr. Aleš Lapanje, nam je osvetlil, kakšno življenje se dogaja tam spodaj v »ceveh«, ki so dolge več metrov, in kako lahko vplivamo nanj.

Raziskovalno deluje v okviru Instituta Jožef Stefan, kjer vodi Laboratorij za koloidno biologijo. Je tudi lastnik Inštituta za metagenomiko in mikrobne tehnologije, v okviru katerega deluje raziskovalni laboratorij iBIOM.

V iBIOM-u analizirajo, svetujejo in pomagajo pri reševanju težav, nastalih zaradi porušenega ravnovesja v črevesnem mikrobiomu. Raziščejo to bakterijsko združbo, prek majhnega vzorca našega blata, in nam na podlagi ugotovitev pomagajo upravljati z našimi bakterijami.

V času, ko se mediji vrtijo okrog »modrih luči« in »naših« športnih dosežkov, poteka zelo nevarno preoblikovanje sveta, ki z vsakim dnem jemlje vse več do zdaj samoumevnih pravic.

Pravico do prehranske suverenosti spodkopava veliki korporacijski prevzem semenarstva.

Spreminjanje prehranskega sistema
Hkrati se pospešeno spreminja prehranski sistem, tako da hrana ne bo več pridelana, temveč proizvedena v proizvodnih obratih (hidroponika, akvaponika, aeroponika, encimske tovarne, celične kulture, 3D-tiskanje …).

V času, ko razmišljamo o novi ekonomiji, ki ne bo zasledovala dobička kot končnega cilja, se lahko veliko naučimo od uspešnih podjetij, ki delujejo kot zadruge, fundacije ali zavodi.

Pri tem ne gre za marginalne organizacije z nekaj zaposlenimi. Italijanska zadruga Coop denimo zaposluje na tisoče ljudi. Weleda, ki je tudi organizirana kot fundacija, tudi zaposluje na stotine ljudi in deluje po vsem svetu. Med večjimi je tudi A.Vogel AG, družba, ki je skoraj v celoti v lasti fundacije Alfred Vogel, ki jo poznamo po učinkovitih naravnih zdravilih in prehranskih dopolnilih.

Piše: Eva Majnik v novih Misterijih, www.misteriji.si

Pogovor z dr. Tomislavom Majićem o dolgotrajnem kovidu in postcepilnem sindromu
V tujini se na nekaterih klinikah ukvarjajo le z bolniki z dolgotrajnim covidom-19 ter bolniki, ki imajo težave po cepljenju s cepivom proti kovidu. V Sloveniji je lasten protokol za rehabilitacijo teh bolnikov razvil internist in kardiolog primarij Tomislav Majić, dr. med., izvaja pa jo v medicinskem centru Futuristic Life v Ljubljani. Že dobrih štirideset let se posveča preventivi pred kroničnimi boleznimi, zlasti boleznimi srca in ožilja. Za Misterije je spregovoril o tem rehabilitacijskem programu.

Deset od tisoč prebolelih bolnikov za covidom-19 ne okreva popolnoma, četudi je večina imela »lažje« oblike in se niso zdravili v bolnišnici. Nekateri med njimi si bodo opomogli. Drugi bodo imeli poškodbe organov in/ali lahko razvijejo kronične bolezni, kot so sindrom kronične utrujenosti, motnje avtonomnega (nezavednega) živčevja, alergije ali avtoimunske motnje.

Ali veste, da se naš metabolizem z leti upočasnjuje? Od 25. leta dalje hrano presnavljamo počasneje in jo slabše izkoriščamo, zato je počasno a konstantno pridobivanje telesne teže pogost problem.

Metabolizem je proces, ki spremeni zaužito hrano v energijo, ki jo lahko uporabimo – za življenje, telovadbo, razmišljanje.  Kar telo ne porabi, spravimo v obliki maščobnih zalog. Ker se metabolizem z leti upočasnjuje, sčasoma energijo manj učinkovito porabljamo in maščobne zaloge začnemo skladiščiti hitreje.

Tako kot kriminal zacveti v obdobjih, v katerih družba izgubi stabilnost, velja tudi za naše telo. Patogeni imajo zelo radi zakisana, utrujena in s stresnimi hormoni obremenjena telesa.

Kako zmanjšati zakisanost?
Če boste ukrenili kar koli, s čimer boste zmanjšali zakisanost, bo vaše telo patogenom znatno manj prijazno. Pri tem so najbolj naravna in preverjeno učinkovita pomoč zelena živila, zeleni smutiji, sokovi in liofilizirano zelenje.

Čeprav študije svarijo, da rak vse bolj ogroža moške, gredo ti pogosto k zdravniku, ko je že (pre)pozno. A obstajajo opozorilni znaki, ki bi jih morali jemati resno.

Nedavna študija je postregla z zaskrbljujočimi podatki o raku. Ne le število rakavih obolenj do leta 2050 naj bi se med moškimi močno povečalo tudi število smrti zaradi raka. Povečanje naj bi bilo sodeč po študiji kar 93-odstotno.

Največji porast naj bi se medtem zgodil pri moških, starejših od 65 let, ter v državah in območjih z nizkim oz. srednjim indeksom človekovega razvoja. Ob tem pa rakava obolenja naraščajo tudi med ženskami in v starostni skupini, mlajših od 50 let.

Kruh - in z njim gluten - so ljudje jedli, še preden so začeli žita sejati. Danes pa so žita vse pogosteje vir težav.

Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu. Število ljudi, ki prav v glutenu vidijo vzrok svojih zdravstvenih težav, se je močno povečalo. V državah, kot so Združene države Amerike, Velika Britanija in Avstralija, že več kot 10 odstotkov ljudi prisega na brezglutenske diete, število ljudi, ki bi se mu bili po lastnih zatrjevanjih pripravljeni odreči, je še veliko večje.

Tak obrat proti kruhu, ki je v večjem delu sveta v svojih najrazličnejših oblikah ena najbolj priljubljenih jedi, se zdi precej presenetljiv. Žita, ki vsebujejo gluten, in kruh smo glede na arheološke najdbe zagotovo jedli že vsaj pred 23 tisoč leti, najstarejši najdeni kruh je star več kot 14 tisoč let, kar je nekaj tisočletij več od začetka poljedelstva. Gojenje in udomačitev žit sta postavila temelje prvih civilizacij. Večino tega plodnega sobivanja človeka in žit kakšnih očitnejših težav ni bilo zaznati.

Znano je, da pomanjkanje spanja poveča možnosti za srčno-žilne bolezni, zdaj pa so v obsežni študiji ugotovili, kako to nevarnost kljub vsemu zmanjšati. Izkazalo se je namreč, da se pri osebah, ki konec tedna nadoknadijo manjkajoče ure spanca, tveganje za obolenja zmanjša kar za 19 odstotkov.

V raziskavo so vključili 91 tisoč posameznikov iz Velike Britanije, od katerih jih je 20 tisoč poročalo o pomanjkanju spanja, izsledke pa so predstavili na letošnjem kongresu Evropskega združenja za kardiologijo.

10. september 2024 - Svetovni dan preprečevanja samomora
Svetovni dan preprečevanja samomora, ki ga vsako leto obeležujemo 10. septembra, letos prvič poteka pod geslom »Spreminjajmo razumevanje samomora«. Cilj gesla, ki bo aktualno do leta 2026, je ozaveščanje o tem, kako pomembno je, da spreminjamo način pogovora o samomoru in njegovo razumevanje.

Gre za premik od kulture tišine in stigme h kulturi odprtosti, razumevanja in podpore, kar zahteva sistemsko spremembo. Na ta način lahko ustvarimo bolj podporno in sočutno družbo, v kateri bo samomor mogoče preprečevati. Zaradi samomora letno po svetu umre več kot 700.000 oseb. V Sloveniji smo v letu 2023 beležili 358 samomorov, kar je manj kot leto poprej.

Letos poteka 10 let od prve obeležitve mednarodnega Dneva FAS v Sloveniji. Ob tem jubileju smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in ob podpori Ministrstva za zdravje pripravili dogodek za strokovno in drugo zainteresirano javnost, na katerem bodo domači in tuji predavatelji prikazali problematiko alkoholu izpostavljenih nosečnosti iz različnih vidikov.

9. september je bil mednarodni dan ozaveščanja o tveganju škode, ki jo predstavlja otrokova izpostavljenost alkoholu pred rojstvom. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že desetletje ozaveščamo splošno in strokovno javnost ter spodbujamo bodoče starše k nosečnosti brez alkohola tudi v Sloveniji.

Naletela sem, saj veste, tako kot vedno, na oddajo ravno ob pravem času. Sto ljudi z različnimi fobijami, strahovi in blažjimi bolezenskimi stanji so pozvali na novo metodo zdravljenja za njihove težave, ki jim uničujejo kvaliteto življenja.

Za njih so uredili vrhunske prostore bolnišnice, zelo strokovno prikazali izdelek, povedali vse njegove učinkovine in povedali, da so del preizkusa novega zdravila. Vsak dan so se ljudje, ki so bili v programu, morali snemati in pripovedovati, kako vpliva novo zdravilo na njih, kakšni so učinki itd. Od vseh samo ena odjemalka ni prepoznala učinka na sebi, ostali so vsi opisovali, kako se izboljšuje njihovo počutje in so se začeli soočati s svojimi fobijami ter jih premagovali.

V Sloveniji vsako leto približno 80 otrok in mladostnikov zboli za rakovo boleznijo, pri čemer jih približno 20 odstotkov boj z zahrbtno boleznijo izgubi. Septembra si zato prizadevamo ozaveščati o otroškem raku, saj lahko s kolektivno zavestjo in razumevanjem Junakom 3. nadstropja Pediatrične klinike v Ljubljani pomagamo v njihovem boju (za življenje). Zato bo mesec september obeležil tudi simbol zlate pentlje, ki simbolizira otroškega raka. Tudi vsak od nas lahko doprinese k boljši ozaveščenosti.

V Sloveniji je rak drugi najpogostejši vzrok smrti pri osebah mlajših od 15 let. Kljub temu, da s pomočjo medicine iz leta v leto narašča odstotek otrok, ki v bitki z rakom zmagajo, pa se povečuje skupno število tistih, ki zbolijo. Najpogostejša med rakavimi obolenji otrok je levkemija, ki predstavlja kar 30 % vseh rakov pri otrocih.

September - svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni
Meseca septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ki letos poteka pod sloganom »Čas za ukrepanje proti demenci, čas za ukrepanje proti Alzheimerjeve bolezni«. V Sloveniji smo julija lani dobili drugo Strategijo za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, letos januarja še Akcijski načrt.

Oba strateška dokumenta sta bila potrjena na vladi in naslavljata problematiko demence s številnimi ukrepi. NIJZ želi prebivalcem sporočiti, da je pomembno, da ukrepa tudi vsak posameznik, saj za zmanjševanje tveganja za demenco lahko veliko storimo sami tako, da poskrbimo zase in za svoje zdravje.

Kako spremeniti svoj življenjski slog, da bi bili tudi po 40. letu tako polni energije kot v svojih dvajsetih.
Zdrava prehrana, dovolj gibanja in spanja. Kaj lahko še naredite za svojo dobrobit in boljše počutje?

1. Redni stiki s prijatelji
Prijatelji so pomembni, saj so vir pozitivne energije. A ne vsi! Obstajajo tudi čustveni vampirji, ki v vsem vidijo le težave, širijo negativno energijo in sočloveka ves čas obremenjujejo s svojimi težavami. Takšnih se izogibajte.

Davek na pretirano rabo antibiotikov je, da skoraj ni mogoče najti bakterije, ki ne bi razvila odpornosti proti kateremu izmed razpoložljivih antibiotikov. Tako je zdravilo, ki je pred stoletjem veljalo za najboljšega, kar jih premore sodobna medicina, danes postalo povzročitelj vse večjega števila okužb s smrtnim izidom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari, da danes zaradi bakterijskih okužb umre več ljudi, kot jih je pred iznajdbo antibiotikov.

Dokler so bili antibiotiki namenjeni zdravju, je še šlo, ko pa smo jih začeli uporabljati zaradi večjega dobička, se je zalomilo. Največji porabnik antibiotikov je danes živinoreja. V razmerah kot v koncentracijskih taboriščih, kar je najustreznejši opis za bivanje večine živali, ki jih danes redijo za hrano, je nemogoče ostati zdrav brez obsežne uporabe razkužil in zdravil.