Da bi si izpolnjevali svoje smele želje, ki velikokrat in povsem presegajo meje pravičnega, da bi svojim ali sebi dajali več kot potrebujejo, in s tem kupovali njihovo pozornost, ter nekako zapolnili vse te lastne hibe, kar se sigurno izjalovi, kajti ljubezen in izvirno blagostanje je nemogoče ustvariti na takih osnovah.

Vse to se vsekakor dela na račun tistih, ki imajo malo, -(ne bom rekel da nimajo)- kajti nekateri z debelo denarnico in ne vem z vsem še vse -pravijo da nimajo-, in so temu podobni, predobro znajo zaščititi svojo na dvomljivih temeljih pridobljeno pravično imovino.

Pravi so-zdravilec najprej ozdravi, in potem pomaga vsem.

Moram povedati, da je to predstavljeno zelo ozko, vendar na vsakemu od nas je, da temu omogoči pravo osnovo in obliko, v celostnem smislu, potem to dobimo kot razodetje katerega del postanemo.

Ko smo zavestni lahko opazimo dvoje razhajanj.

Prvo potek bom opisal drugi se lahko z odprtim srcem, povsem samostojno dojame.

Kakšna velika razlika v tem dvojem, poteku in razodetju.

Samo predstavljeno, da se zavemo tega, kar res je, nečesa in zakaj je lahko srce, in glava človeka v moški ali ženski obliki, ki bo to udejanjilo, brez kakršnih koli lažnih vrlin, dvignjeno nad prostor in čas, brez, pompoznih ali pa navidezno skromnih neresničnih predstav o večnosti.

To kar nam prikazuje padlosti kot ljubezen ni to.

V najboljšem, to kar je po merilih padlosti blizu Božjemu, je še zmeraj kar precej drugačno, včasih okoliščine včasih ljudje, velikokrat oboje skupaj.

Da težko je človeku, ki iz vsega srca ljubi Božje in čuti nekakšno vzvišenost povezanosti s tem pomagati, da sprejme, realno stanje tega, brez strahu in v vsej ljubezni, kar res to je.

Kadar človek nekaj nima rad, pa čeprav to ni krivo,
in ta, ki nima rad to ne vidi,
ga to hitro zavaja v to,
da začne ta, to nekrivo bitje,
na nek način zlorabljati izkoriščati.
Ko se pa zave in noče to popraviti dokler, je čas,
pa o tem bitju pričuje po krivem.

Veliko prijateljev si po fizični smrti ne želi priti nazaj in imajo željo oditi na druge planete, kjer ni laži, zla, ni dvoličnosti, goljufij umorov in vojn.

Če si tudi ti med njimi, ki se ne želiš ponovno roditi tu na tej zemlji napiši komentar.

Nekateri imate zelo točno določeno kam želite oditi.

Temu v Ameriki rečejo wishful thinking.

O tem, da imaš po smrti svobodno voljo in lahko odločaš kam boš šel/a govorijo tudi David Icke, Bashar, Alex Collier in mnogi drugi.

Rumi pravi; "Ne tisti, ki govorijo isti jezik,
ampak tisti, ki delijo isti občutek,
razumejo drug drugega."

Nekateri od vas ste še vedno v razumevanju tvoj Bog je tvoj Bog, moj Bog je pa moj.

Ne, je samo en Bog vedno bil, je in vedno tudi bo.

Vedno ponavljam; Bog je univerzalna sila vesolja, ki vse ustvarja, vse vzdržuje in vse tudi uničuje.

Lahko se umsko varate in se prepričujete, da so stvari v vas okoli vas, ter vaša dejanja lepša ali pa slabša kot so, vendar duše ne morete prevarati, duša doživlja, stvari, okoliščine, živali in ljudi take kot v resnici so in tako so tudi v nas zapisane.

Za nami je preteklost.

Mnogi učijo, da je potrebno prenesti težišče zavesti v zdaj, in prav imajo.

Vendar z samim osredotočanjem na zdaj, še ni narejeno vse, ob tem si je treba upati začeti življenje na popolnoma novi, brezpogojno ljubeči osnovi.

Vsem prijateljem Sončevih Pozitivk želim vse dobro v letu 2025.
Za nekatere od nas se začne novo leto 1. aprila,
katerega so oblastniki določili za dan vseh norcev.
Bog je zavest vseh zavesti,
je prasila vseh sil,
je resnica vseh resnic,
je mir vseh mirov
in je svoboda vseh svobod.
Ničesar ni izven te sile, torej v njej niso samo nebesa, ampak sta v tej sili tudi satan in pekel.
Bog je vibracija vseh vibracij od najnižjih do najvišjih. Je frekvenca vseh frekvenc.

Dvema gospodoma ne moreš služiti;
Ali služiš Bogu ali pa služiš hudiču,
Ali služiš dobremu ali pa služiš zlu.

Resnica pa je tista, ki je vedno osvobajala, še osvobaja in osvobajala vedno tudi bo vsakega človeka od znotraj navzven, kajti samo Resnica je tista, ki tvojim besedam daje pravo moč.

Jn 4,4-42 - 24 "Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici."

Prijateljica mi je rekla, da ji ni všeč, ker pišem proti veri.

Nikoli nisem pisal proti veri niti nikoli ne bom. Večina ljudi ne loči vere od religije.

Vera kot zaupanje v univerzalno silo, ki nas vse živi je eno
religija pa je je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do Boga.

Sam ne hodim v cerkev, ne molim očenaša in zdrave Marije,
niti ne ponavljam kakih manter, niti ne delam kakih dihalnih vaj ali asan.

Človek očesa

Gre se za iz ljubezni brezpogojno sprejemanje človeka takega kot je, brez želja po posedovanju in brez zavračanja, brez navezanosti, ki bi rada prisvojila lepše dele njega, ali grajala kar mu ni po očesu všeč.

Kakorkoli človek je tak kot je, nekdo je lep in urejen, nekdo je delal cel dan in gre domov neurejen, vendar lepota je v obeh, če nekaj doživljamo kot lepše, pa ne vidimo resnice, in je to samo merilo lepote šablona, po kateri merimo, ki pa zagrne pristno, doživljanje človeka in je to doživljanje očesa in tako doživljanje očesa, nikoli ni in tudi ne more biti realno.

Za nekatere od vas Bog ne obstaja.
S tem materialnim svetom se vse začne in vse konča.
Verni ljudje imajo svojo predstavo o Bogu, kaj je in kaj Bog ni.
Pravi Bog pa se zares začne šele takrat, ko se vse predstave končajo.

Večina vas še vedno enači Boga z biblijskim Bogom in z vojnami, ki jih je v njegovem imenu počelo človeštvo.

Zato poslušaj moj nasvet in si zapomni enkrat za vselej:

Mediji so polni lepotcev in lepotic "glumcev in glumic."
Vsi padamo na zunanjo lepoto teles in domnevamo,
da če je nekdo lep ima tudi lepo dušo.
Duša pa ni niti lepa niti grda.
Problem lepih ljudi je v tem, da so preveč obremenjujejo s svojo zunanjostjo
in so zato v zavesti žal daleč od svojega bistva.
Srečo iščejo v drugih namesto, da bi jo iskali v njih samih.
Hvaležen sem stvarniku, da nimam niti lepega obraza niti lepega telesa.
Poznam kar nekaj lepih ljudi, ki so v sebi popolnoma prazni in izgubljeni.
Eni v drogah in alkoholu drugi pa v dolgočasju.

Mnoge bridkosti je doživel, vendar ob največjih krivicah je ostal svetal in zvest, ter ravnal prav.

Ob dnevu razodetja resnice, pred katerim so mnogi skušali zbežati, pa je dejal.

Ljudje; Kot ob dnevih bridkostih tako tudi danes.

Veselil sem se tega dneva.

Pa ne maščevalno. Ampak zaradi pravice.

Z vse manj zmot in zablod, da jih prav neškodljivo in sistematsko popolnoma odpravimo.

Mislimo, da nam prinaša srečo neko bitje, dogodek, kraj , ne!

Čim mislimo, da nam nekaj prinaša srečo ali nesrečo, smo se ujeli v najbolj zahrbtno miselno loterijo igre o sreči. Kajti srce ne misli, srce vendar doživlja, dojema in odloča, za nekaj, vemo pa, kaj v mislih potem nastane, če ni zavestno in dojema napačno.

Čim misliš, da ti nekaj prinaša srečo, je to prvi korak v nesrečo, pa ne zato, ker je kdo dober ali slab, ampak, ker se že premalo zavedaš iz česa in v čem sreča obstaja, kakšna je prava pot v njo, in kako sreča kjer je ni, res na pravi osnovi v resnici prav nastaja, v rasti k celoti, tudi medsebojnega spoštovanja.

Ne misli, da ima Bog za izpolnit samo tebi,
kar ti je po resničnem obljubljeno.
Kako tebi, tako vsakemu drugemu,
poštenemu in tega vrednemu bitju.
Le ko je tako kot je povedano,
kadar nismo glede tega nikomur tega vrednemu ovira,
vidimo, da smo med tem nikomur tudi mi.

Potrpljenje, vendar pa odprtega srca prava smer in trud: