Letošnji Svetovni dan voda so Ekologi brez meja obeležili z nadgradnjo Karte pitnikov, ki poleg tipičnih mestnih pitnikov vsebuje tudi druge javne vire pitne vode. Po novem je karta bogatejša za skoraj tisoč vnosov iz cele Slovenije, kar je skoraj potrojilo število znanih lokacij.

Tokratni dan voda je posvečen zaščiti naših izginjajočih ledenikov, ki so pomemben vir pitne vode na mnogih koncih sveta. V Sloveniji smo ledeniške ostanke že skoraj v celoti izgubili, večino vode pa dobimo iz podzemnih vodonosnikov, ki se napajajo drugje. Velika večina prebivalcev ima dostop do visokokakovostne pitne vode, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da bi bile informacije o alternativah vedno pri roki, so se Ekologi brez meja odločili za kartiranje vseh lokacij v Sloveniji, kjer je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov.

Slovenija je ena izmed evropskih držav, kjer je zrak zaradi delcev PM10 najbolj onesnažen. Kljub postopnemu izboljšanju kakovosti zraka so prebivalci še vedno izpostavljeni preseženim dnevnim vrednostim teh delcev, ki letno povzročijo do 1.400 prezgodnjih smrti. Glavna vira onesnaženja sta promet in ogrevanje, pri čemer so eden največjih virov onesnaževanja individualna kurišča na lesno biomaso.

V letu 2021 so mala kurišča prispevala kar 73 % izpustov PM2,5, cestni promet pa 6 %. Današnji posvet v organizaciji okoljske organizacije Focus in CIPRE Slovenija, ki je združil polno dvorano različnih strokovnjakov, je eden izmed korakov k reševanju teh izzivov, saj bo treba za učinkovite rešitve združiti moči in sprejeti ambicioznejše ukrepe, predvsem pa delati več na ozaveščanju javnosti.

Dnevni globalni obseg morskega ledu se je februarja znižal na rekordno nizko raven. Skupni obseg ledu okoli severnega in južnega tečaja je v začetku februarja dosegel nov dnevni minimum, je sporočila služba EU za podnebne spremembe C3S Copernicus.

Pri Copernicusu ugotavljajo, da je območje morskega ledu februarja doseglo najnižjo mesečno raven na Arktiki, osem odstotkov pod povprečjem, in četrto najnižjo mesečno raven februarja na Antarktiki, 26 odstotkov pod povprečjem, poroča Guardian. To je že tretji mesec z rekordnim zmanjšanjem obsega ledu. Njegova satelitska opazovanja segajo v pozna sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, zgodovinska opazovanja pa do sredine 20. stoletja.

Občine Laško, Zreče in Gorenja vas - Poljane so uspešno zaključile pripravljalne postopke in sprejele zero waste strategijo, katere glavni cilj je zmanjšanje količine odpadkov ter spodbujanje krožnega gospodarstva.

Občine so na poti pridobivanja mednarodnega certifikata “Zero Waste Certified City”, ki postavlja jasne minimalne kriterije za občine na poti do družbe brez odpadkov. Na tej poti jih strokovno podpirajo Ekologi brez meja, ki koordinirajo slovensko mrežo zero waste občin.

Spodaj podpisane organizacije ostro obsojamo predlog Omnibus, ki predstavlja visoko tveganje za zaščito okolja in človekovih pravic. V imenu "lajšanja bremena” za podjetja Evropska komisija odpravlja ključne elemente zakonodaje na področju odgovornosti podjetij.

Predlog je bil oblikovan za zaprtimi vrati in večina sprememb odraža interese poslovnih združenj in multinacionalk. Slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu in Svetu pozivamo, da zaščitijo demokratični proces in zakonodajni okvir EU za trajnostni razvoj ter zavrnejo spremembe, ki jih predlaga Omnibus.

Ob objavi evropske vizije in slovenskih politik s področja kmetijstva in hrane
Oskrba s hrano je velik povzročitelj, hkrati pa žrtev prepletene podnebno-biodiverzitetne krize. Sistem pridelave in potrošnje hrane je vir skoraj tretjine od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov. Intenzivna industrijska proizvodnja hrane je zaradi velikega vnosa strupenih kemikalij tudi največji vzrok za onesnaženost voda in tal ter izumiranje živalskih in rastlinskih vrst.

Zaradi sprememb v okolju, predvsem vse pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, je zadostna preskrba s hrano čedalje bolj ogrožena. Zato bi potrebovali močne in učinkovite politike na področju kmetijstva in hrane.

Okoljska organizacija Focus in Regionalna razvojna agencija za Koroško sta v Dravogradu organizirali regijsko srečanje ključnih deležnikov, ki imajo pomembno vlogo pri naslavljanju energetske in prevozne revščine na lokalni ravni. S sodelovanjem lahko dosežejo večje učinke.

Namen srečanja je bil izpostaviti dobre prakse sodelovanja med lokalnimi akterji, kot so zdravstvene ustanove, centri za socialno delo, ponudniki prevozov na klic, regijski center mobilnosti, energetski svetovalci in koordinatorji, poleg tega pa tudi opredeliti probleme, s katerimi se srečujejo ter rešitve za izboljšanje sodelovanja v prihodnosti.

Včeraj je v Tehnološkem parku Ljubljana potekala strokovna konferenca o digitalnih odpadkih, ki so jo v sklopu akcije Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov organizirali Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina.

Na prvem tovrstnem dogodku v Sloveniji, ki je izpostavil sistemske izzive in izzive na ravni podjetij, so sodelovali domači in tuji predstavniki akademske sfere in gospodarstva.

Če si zaželite, da bi letos nekoga razveselili z živim darilom, raje ponovno premislite. Živali pogostokrat niso primerno darilo. Lastništvo živali je namreč velik zalogaj. Poleg tega, da se lahko lastniki, ki si živega bitja v resnici niso želeli, naveličajo in ga zavržejo, lahko ima izpustitev takšnih živali tudi katastrofalne posledice za ekosistem. Žival lahko namreč v novem okolju postane invazivna in povzroči škodo.

Za čas obdarovanja si marsikdo zaželi žival. Velikokrat se kupci ne zavedajo, kakšen zalogaj je lastništvo hišnih živali. Zgodi se lahko, da se živali naveličajo in jo enostavno zavržejo v naravo. Velikokrat hišne živali niso navajene na zunanje okolje in ne preživijo, opozarjajo na Zavodu RS za varstvo narave.

Ogroženi pingvini in tjulnji
Ena najstarejših in največjih ledenih gor A23a je prepotovala že več kot 3000 km, odkar se je odlomila od ledene police na Antarktiki. Zdaj obstaja bojazen, da bo trčila v odmaknjen britanski otok, ki je pravi raj za divje živali. Če bi se otok res znašel na poti ledene gore, bi ta ogrozila življenje na njem in potencialno spremenila ekosistem.

Mega ledena gora, poznana pod imenom  A23a, je trenutno 280 kilometrov oddaljena od britanskega ozemlja Južne Georgie, ki pa stran od civilizacije kipi od življenja. Tam kraljujejo številne morske ptice, sloni in morski tjulnji ter kraljevi in cesarski pingvini, poroča Euronews. Že leta 2004 je otok zadela manjša ledena gora A38, kar je imelo za življenje na tem območju katastrofalne posledice.

Skoraj četrtini živali, ki živijo v rekah, jezerih in drugih sladkovodnih virih, grozi izumrtje, kaže nova raziskava. Podnebne spremembe, zajezitev rek, invazivne vrste in kmetijstvo: vse to so razlogi, da se stanje iz leta v leto slabša, so zaskrbljeni znanstveniki.

Raziskovalci so v novi študiji preučili stanje okoli 23.500 vrst kačjih pastirjev, rib, rakov in drugih živali, ki so odvisne izključno od sladkovodnih ekosistemov. Ugotovili so, da kar 24 % teh vrst grozi izumrtje.

Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution, so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Ko se je ciklon Boris pomikal nad srednjo Evropo, je Avstriji, Češki, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški prinesel rekordne količine padavin. Močno deževje je majhne potoke spremenilo v divje reke, obsežne poplave so uničile domove, umrlo pa je več kot dvajset ljudi.

Si radi praznike naredite še posebej bleščeče? Če pri tem uporabljate bleščice raje dvakrat premislite. Brez bleščic skorajda ne mine nobena novoletna zabava. A Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da učinek glamurja in razkošja prikriva umazano resnico, ki se skriva za bleščečimi koščki. Bleščice so namreč, kot opozarjajo, edinstvena skupina mikroplastike. Namenjene pa so zgolj in samo estetskemu učinku.

V preteklosti so bile bleščice izdelek ali dodatek, ki se je uporabljal občasno, ob posebnih priložnostih. Danes je moda ta trend prenesla v naše vsakdanje življenje in bleščice pogosto najdemo v kozmetiki, oblačilih, umetniških in obrtniških izdelkih, torbicah, čevljih in dekoracijah za dom, naštevajo v Zvezi potrošnikov Slovenije.

Stopnja dviga morske gladine se je v zadnjih 30 letih podvojila
Nova analiza Mednarodne podnebne iniciative za kriosfero (ICCI) kaže, da bo naraščajoča morska gladina preplavila številna izmed največjih pristanišč za naftne tankerje po svetu.

Po poročanju Guardiana znanstveniki opozarjajo, da je nevarnost ironična, saj bo morska gladina naraščala kot posledica podnebnih sprememb, ki nastajajo prav zaradi uporabe fosilnih goriv, kot je nafta. Dodajajo, da bi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov s prehodom na obnovljive vire energije zaustavilo globalno segrevanje in prineslo zanesljivejšo energijo.

Podnebne spremembe grozijo številnim poslasticam: na udaru tartufi, sir, gorčica ...
Podnebne spremembe grozijo tudi, da bodo povsem spremenile jedilnike s specialitetami. Poročali smo že, da imajo številna vina, pa kava in kakav negotovo prihodnost. A ta grozi tudi številnim priljubljenim gurmanskim poslasticam. Seznam delikates, ki lahko sčasoma izginejo iz krožnikov, se vedno daljša.

Ekstremno vreme, ki ga poganjajo podnebne spremembe, ogroža svetovni prehranski sistem. Suše, vročinski valovi, požari in poplave so smrtonosne za pridelke osnovnih življenjskih potrebščin po vsem svetu. Vpliv imajo na letine žit, pa riža, morske hrane, čokolade in kave. A zdaj so vedno bolj ogrožene tudi druge gurmanske poslastice.

INCITE-DEM osvetljuje demokratične inovacije za reševanje evropskih demokratičnih in trajnostnih izzivov
Evropski projekt INCITE-DEM, v katerem sodeluje tudi slovenska okoljska organizacija Focus, je objavil dve prelomni poročili, ki raziskujeta zgodovinski prispevek demokratičnih inovacij k bolj vključujočemu upravljanju in spopadanju s perečimi izzivi trajnosti.

Poročili sta na voljo v ključnem trenutku, ko se evropske in svetovne demokracije spopadajo z upadajočim zaupanjem, naraščajočim populizmom in vse bolj izrazitim razočaranjem javnosti nad tradicionalnimi političnimi institucijami. Poročili nudita poglobljeno zgodovinsko analizo o tem, kako lahko participativni in posvetovalni procesi pomagajo pri opolnomočanju državljanov ter krepitvi demokracije, hkrati pa izpostavljajo težavnost doseganja tovrstnih ciljev.

Javni potniški prevoz (JPP) je rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja. Če je dostopen in učinkovit, je tudi eden od glavnih odgovorov za blaženje prevozne revščine, ki naj bi se v naslednjih letih potencialno še poglobila. Države članice Evropske unije za zaščito najranljivejših že pripravljajo socialne načrte za podnebje, ki lahko vsebujejo tudi ukrepe za izboljšanje JPP.  

Stalna rast cen goriv in vozil imata že sedaj negativne vplive na blaginjo prebivalstva, pričakovati pa je, da se bodo še povečali z uvedbo trgovanja z emisijskimi kuponi na področju stavb in prometa na EU ravni (ETS2), ki je napovedano za leto 2027. Višje cene ogljika pomenijo višjo ceno goriv, kar bo pričakovano vplivalo na povečanje energetske in prevozne revščine.

Lahinja trail - prva slovenska prireditev na poti zero waste s tremi zvezdicami
Ekologi brez meja so ob 10. obletnici zero waste programa nadgradili način ocenjevanja prireditev s sprejetimi strategijami in uvedenimi ukrepi za odgovorno ravnanje z odpadki in naravnimi viri.

Med 14 takimi prireditvami letos si je naziv najboljše prakse prislužila tekaška prireditev Lahinja trail, ki je v Krajinskem parku Lahinja potekala 9. novembra letos. Naziv s tremi zvezdicami prejmejo med drugimi tudi zaradi embalaže za ponovno uporabo na celotni prireditvi.

Več kot tretjini svetovnih drevesnih vrst grozi izumrtje, kaže prva celovita ocena dreves vodilne svetovne znanstvene avtoritete o stanju vrst.

Ugotovitve, ki jih je v oktobru objavila Mednarodna zveza za ohranjanje narave Rdeči seznam, so še posebej streznitvene glede na količino življenja, ki ga ohranjajo drevesa. Neštete vrste drugih rastlin, živali in gliv so odvisne od gozdnih ekosistemov. Drevesa so ključnega pomena tudi za uravnavanje vode, hranil in ogljika, ki segreva planet.

Drevesa so bistvenega pomena za podporo življenja na Zemlji zaradi njihove vitalne vloge v ekosistemih in milijoni ljudi so odvisni od njih za svoja življenja in preživetje.

Prejšnji teden je Evropski parlament sprejel odločitev, ki globoko razočara in zbuja skrb za prihodnost naših gozdov ter svetovnih podnebnih ambicij. S potrditvijo predloga Evropske komisije za zamik izvajanja Uredbe EU o izdelkih brez krčenja gozdov (EUDR) za 12 mesecev ter dodatnimi spremembami, ki zakon občutno slabijo, so evropski poslanci storili korak nazaj v boju proti uničevanju gozdov. Glasovanje je bil prvi večji preizkus za okoljsko zakonodajo EU po junijskih volitvah, ki so prinesle močnejšo desnico v Evropskem parlamentu.  

Gre za očiten napad na zakonodajo, ki je del Evropskega zelenega dogovora. Konservativni poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), ki je tudi politična skupina Ursule von der Leyen, so vodili prizadevanja za oslabitev zakona, ki so ga sprva podpirali. Glasovanje pri nekaterih amandmajih je šlo tako na tesno, da brez podpore skrajno desnih skupin ne bi bili sprejeti.

Medtem ko spremljamo začetek podnebnega zloma na planetarni ravni, so se svetovni voditelji na že 29. podnebni konferenci OZN pogajali o tem, kako pri že tako povsem nezadostnem podnebnem ukrepanju ne bi še nazadovali.

Minister Kumer naj bi bil nad rezultati pogajanj razočaran, v Sloveniji pa se je ministrstvo pod njegovim vodstvom uklonilo pritiskom gospodarskih interesnih združenj ter se odpovedalo ukinitvi subvencij fosilnim gorivom. V Umanoteri zato Vlado RS pozivamo, naj se drži svojih zavez in v Podnebni zakon ponovno vključi člen o odpravi subvencij za fosilna goriva.

Gradimo dobre digitalne navade
Skupaj z o28 komunikacijsko skupino nadaljujemo z našo pobudo za čiščenje digitalnih odpadkov in zmanjševanje digitalnega onesnaževanja. Po lanskem uspehu, ko smo z izbrisom 26.000 GB digitalnih podatkov zasedli tretje mesto na globalni ravni digitalne čistilne akcije in prispevali k 5 tonam prihranka emisij toplogrednih plinov, smo si za naslednje leto zastavili še višje cilje.

Tokrat želimo vključiti še širši krog posameznikov, podjetij in organizacij ter zgraditi trajnostne digitalne navade, ki bodo dolgoročno prispevale k čistejšemu digitalnemu okolju.

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani so pripravili nekoliko drugačno, a poučno pokopališče. Simbolično so nagrobnike postavili za v naravi izumrle rastlinske vrste v Sloveniji, ki pa jim jih je v Botaničnem vrtu uspelo ohraniti. Gre še za en dokaz o tem, kako dragoceno vlogo pri varovanju rastlinskih vrst v Sloveniji igra ljubljanski Botanični vrt.

Kot pove Katja Malovrh z Biotehniške univerze v Ljubljani, ki je sodelovala pri projektu prav posebnega rastlinskega pokopališča, se na rdečem seznamu praprotnic in semenk nahaja kar nekaj rastlinskih vrst, ki so v naravi Slovenije izumrle.