Pošiljam vam prispevek k razpravi o prihodnosti skupne kmetijske politike EU, ki nima prihodnosti. Tekst sem poslal na kmetijsko ministrstvo. »Pustimo filozofiranje, češ saj ima vse prihodnost. Govorim o prihodnosti življenja. Kot, da ni jasno, da živa narava vedno hitreje izginja.

Kje so vzroki? Mnogi so in vsi imajo izvor v lahkomiselnem, brezbrižnem, uživaškem, pa še kakšnem obnašanju prebivalcev našega planeta, ki sami sebe imenujejo ljudje. Dokazov je nešteto, tudi za dejstvo, da je največji vzrok za uničenje ravno kmetijstvo, bolje rečeno zavestno in načrtno povsem po nepotrebnem grobo poseganje v krhko naravno ravnovesje.

Ministrstvo za gospodarstvo je v uradnem listu objavilo javni poziv za zbiranje komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida. Poziv vključuje tudi demonstracijske projekte inovativnih tehnologij obnovljive energije v skladu s sistemom trgovanja z emisijskimi kuponi v Evropski uniji.

Evropska investicijska banka bo sofinancirala do 50 odstotkov vrednosti izbranih projektov, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, ki za sofinanciranje projektov nima predvidenih sredstev. Izbirni postopek na nacionalni ravni bo vodilo omenjeno ministrstvo.

Peticija za ohranitev čebel

Njihovo število zelo upada, oprašujejo pa 90% rastlin v svetu. Toksični pesticidi res pomorijo čebele. A se to redko zgodi. Bolj nevarne so nizke doze različnih pesticidov, ki imajo sinergističen učinek.

O tem je zelo malo znanega in slabi delovanje celotne čebelje družine. V kombinaciji s povzročitelji bolezni pa zboli večina čebel, pravi raziskovalka čebel.

Kitajska je izpolnila cilj, ki si ga je zastavila pred petimi leti, in izboljšala svojo energetsko učinkovitost za 20 odstotkov. To ji je uspelo z zmanjševanjem dobavljanja energije industriji in z redukcijami. Kljub temu, da je velik gospodarski napredek povečal potrebe po energiji, "je Kitajska zmanjšala porabo električne energije na enoto BDP za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2005," se je pohvalil predsednik nacionalne komisije za napredek in reforme Zhang Ping.

Še lani so visoki državni predstavniki opozarjali, da bo zastavljeni cilj težko doseči, saj se je Kitajska želela otresti posledic globalne gospodarske krize. Zato se je osredotočila na nadgradnjo infrastrukture, pri čemer je zvišala uporabo energetsko najbolj potratnih izdelkov - cementa, jekla,… Tudi zato se je poraba energije na začetku leta 2010 dvignila za 0,09 odstotka, kar je bil prvi dvig  po letu 2006.

Ekologi brez meja znova vabimo prostovoljce, da se nam pridružijo pri boju proti nelegalnemu odlaganju - tokrat potrebujemo popisovalce divjih odlagališč v vsaki slovenski občini. Ste za to, da skupaj očistimo Slovenijo za vedno? Potem se nam pridružite v mreži aktivnih državljanov. Kako? 

V čem je pravzaprav težava? Ni bila ena akcija dovolj?
Žal ne. Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu! je bila nekaj posebnega. Več kot 270.000 se nas je združilo, povezali smo se za skupno dobro, prevzeli odgovornost za svoj kraj in pokazali, kako uspešni smo lahko, kadar se vsi borimo za isti cilj.

Dijaki in zaposleni na Srednji šoli Zagorje, še posebej pa člani ekokrožka vsa leta do sedaj na različne načine dokazujejo, da jim solidarnost ni tuja. V preteklih letih so organizirali različne akcije (zbiranje finančnih sredstev, oblačil, šolskih pripomočkov in igrač ter zamaškov) in sodelovali v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

V letošnjem šolskem letu ima ekokrožek zelo pester program. Otroci skrbijo za ekološki otok, skušajo vplivati na manjšo porabo električne energije na šoli, zbirajo oblačila, odpadni papir, sodelovali so pri zbiranju sredstev za šolski sklad, ki je namenjen tudi finančno bolj ogroženim dijakom, aktivni bodo na medgeneracijskem povezovanju in v projektu Revščina v svetu in pri nas.

Japonski znanstvenik je izumil preprost in poceni strojček, ki odpadno plastiko mimogrede spremeni nazaj v nafto, poleg tega pa je tako majhen, da ga zlahka prenašamo naokrog, plastične odpadke pa lahko dajemo vanj cele, brez predhodne obdelave.

Z nadaljnjo predelavo je nato možno pridobljeno nafto pretvoriti v bencin, dizel, kerozin …

Uporaba takega strojčka bi:
- zelo zmanjšala količino odpadkov na svetu (in marsikatero odlagališče smeti vrnila nazaj naravi … recimo, za pridelavo naravne hrane),

Italijanska vlada je 1. januarja uvedla prepoved uporabe nerazgradljivih plastičnih vrečk. Italija je tako postala prva država Evropske unije, ki je uporabo polietilenskih vrečk popolnoma prepovedala. Pred njo je Irska leta 2002 drastično omejila njihovo uporabo z uvedbo davka 0,15 evrov na vrečko.

Učinek prepovedi bo skoraj zagotovo ogromen, saj Italijani veljajo za prave odvisnike od plastičnih vrečk (porabijo petino vseh vrečk v EU). Okoljska ministrica Stefania Prestigiacomo, ki je spremembo v zakonodaji izpeljala kljub močnemu odporu industrijskih lobijev, je potezo označila za "ključen korak naprej v boju proti onesnaževanju".

Koliko predavateljic poznate, ki med prikazovanjem teoretskih konceptov v ilustracijo uporabijo fotografijo svojega poroda? Dr. Robbie Davis-Floyd, profesorica kulturne antropologije, ki se posveča proučevanju ritualov in simbolov in ki je na povabilo Združenja Naravni začetki nedavno predavala tudi v Sloveniji, stori to premišljeno in s tem označuje lastno angažiranost.

Njeni nastopi, pri katerih urno in hkrati natančno niza misli in jih podpira s številnimi izsledki raziskav in pričevanji žensk o porodnih izkušnjah ter osupljivimi babiškimi in zdravniškimi pripovedmi iz različnih porodnih pokrajin, so prav posebni: govori o tem, kako zares pridemo na svet, kako rojevamo in kdo ima pri tem kaj besede.

Znanstveniki v ZDA so iznašli novo vrsto biološko razgradljive plastike iz lesnih stranskih produktov. Nova plastika, pridobljena brez fosilnih goriv, je podobna plastiki PET, ki jo danes uporabljajo za plastično embalažo.

Narejena je iz polimera, imenovanega lignin, ki ga najdemo v lesu (lignin predstavlja skoraj tretjino lesa). Ameriški znanstveniki so ustvarili posebno kombinacijo: "polydihidroferulic acid - PHFA". Edini stranski proizvod polimerizacije je ocetna kislina, ki jo je mogoče reciklirati.

Poslanca Tadej Slapnik (Zares) in Luka Juri (SD) sta skupaj s predsednico društva Ekologi brez meja Petro Matos predstavila predlog novega zakona o omejevanju uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk. Z njim želijo vplivati na prodajalce in jih finančno obremeniti ter doseči, da bi nakupovalne vrečke postale izjema in ne več pravilo.

V predlogu zakona so odpadne vrečke razdeljene na tri kategorije glede na ceno proizvodnje posameznega tipa vrečk. Po tej kategorizaciji so predlagali tudi različno finančno obremenitev oz. okoljski prispevek za prodajalca, ki se lahko odloči, ali vrečk ne bo več prodajal oziroma jih dajal brezplačno, ali pa bo morda raje ponujal trajne tekstilne vrečke.

Ameriška ambasada v Parizu je Beli hiši svetovala, naj zoper vsako državo članico EU, ki nasprotuje gensko spremenjeni prehrani, sproži "vojno", razkrivajo depeše, ki jih je objavil WikiLeaks. To je bil odziv na odločitev Francije, da prepove prodajo gensko spremenjene vrste koruze družbe Monsanto konec leta 2007, poroča Dnevnik.

Craig Stapleton, prijatelj in nekdanji poslovni partner nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, je Belo hišo prosil naj kaznuje vsako državo članico EU, ki ne bo podprla prodaje gensko spremenjenih pridelkov.

Kdo finansira okoljsko organizacijo Friends of the Earth (Prijatelji zemlje), ki obsoja okoljevarstvenike organizacije AAG? -  Evropska Komisija…???

Državni kongres Prijateljev zemlje, ki je potekal v Rimu 24. aprila 2010, je bil posebne vrste. Zgleda namreč, da so ga v glavnem posvetili načrtovanju »kaznivih« dejanj za predstavnike druge okoljske organizacije AAG, ki so bili prej člani Prijateljev zemlje.

Kongres je odločil v prid kazenskim ovadbam proti »drugim okoljevarstvenikom«, ki so jih na sramoten način izpisali iz društva Prijatelji zemlje, le-ti pa so nadaljevali svoje bitke, ne da bi se predali pred ustrahovanji in celo smrtnimi grožnjami (glej primer Roberta Giurastante).

Tudi v slovenskem prostoru je oznaka »cruelty free« na kozmetičnih izdelkih vedno bolj prisotna. Izraz, ki ga je zelo težko prevesti v slovenski jezik, označuje izdelke, ki so prijazni do živali. Morda je to tudi najbolj primeren prevod v slovenski jezik: živalim prijazni izdelki.

Oznaka »cruelty free«, ki jo običajno predstavlja simpatični beli zajček s pokončnimi roza ušesi, izhaja z ameriškega trga, najpogosteje pa se nahaja na izdelkih, ki niso testirani na živalih. Evropska različica je beli zajček z napisom »not tested on animals«, kar pomeni »ni testirano na živalih«.

Na Arktiki v Kanadi so odkrili več milijonov let star mumificiran gozd z odlično ohranjenimi ostanki dreves. Nekoč bujno zeleno območje na otoku Ellesmere, danes predstavlja popolnoma gol in suh teren obkoljen z ledeniki. Izjema je le nekaj redkih pritlikavih grmov in dreves.

Pradavni gozd so odkrili gozdarji, ki so jih na območju, kjer običajno rastejo le pritlikava drevesa in grmovje, presenetila velikanska debla in veje. O nenavadnem odkritju so takoj poročali biologom, ti pa so ugotovili, da gre za več milijonov let stare ostanke gozda.

Evropski satelit Cryosat-2 je na Zemljo poslal prve pomembne znanstvene dokaze, s pomočjo katerih so znanstveniki uspeli izdelati zemljevid morskih tokov na območju Arktike. Primarni cilj plovila Cryosat-2 je izmeriti debelino morskega ledu, ki je v zadnjih desetletjih močno upadla.

Znanstveniki upajo, da jim bo s pomočjo podatkov, ki jih na Zemljo pošilja Cryosat-2, uspelo ugotoviti tudi ali je spreminjanje morskih tokov na Arktiki posledica vetrov, katerih prodor na območje omogoča vse manj ledenih gmot na vodi.

Spoštovani gospod premier Borut Pahor,
Državni zbor je na 23. seji 16. decembra 2010 ob Poročilu o stanju okolja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, obravnaval tudi poročilo Ogledalo vladi 2010 - Zeleni nevladni monitor. Dokument so mnogi poslanci pozdravili, nekateri pa celo priložnost ocenili kot zgodovinsko, saj so prvič imeli priložnost neposredne obravnave nevladnega poročila.

Po razpravi je Državni zbor na predlog Odbora za okolje in prostor sprejeli sklep, kjer med drugim predlaga Vladi, naj prouči možnost priprave kriznega programa, v katerem naj opredeli ukrepe za vsako posamezno kritično področje z določeno časovnico.

Obračati kompostni kup ali ne obračati, to je zdaj vprašanje?

Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel, ko pomislite na kompost? Obračanje kupa. Obrni, obrni, obrni, je postala mantra komposterjev po svetu.
Večino priljubljenosti komposta na Zahodu, lahko pripišemo delu Sira Alberta Howarda, ki je leta 1943 napisal Kmetijski testament (An Agricultural Testament) in še nekaj drugih del na to temo, ki so sedaj poznana kot organsko, biološko kmetijstvo.

Howardova razprava o kompostnih tehnikah se osredotoča na postopke kompostiranja, ki so jih uporabljali lokalni kmetje, postopek je bil razvit v Indiji med letom 1924 in 1931 ter ga je poimenoval Indor po mestu v Indiji.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da v Sredozemskem morju plava okoli 250 milijard mikroskopsko majhnih plastičnih delcev, ki ogrožajo prehranjevalno verigo. Okoljevarstveniki in morski biologi iz Francije in Belgije so julija analizirali vzorce 10 do 15 centimetrov pod vodno gladino. Vzeli so jih s sredozemskih obal v Franciji, na severu Italije in Španije.

"Groba ocena je, da se v Sredozemlju zadržuje okoli 250 milijard delcev mikroskopsko majhnih smeti," je po preučitvi vzorcev sporočil Francois Galgani s Francoskega inštituta za raziskovanje morja. Vsak mikroodpadek naj bi sicer tehtal komaj 1,8 miligrama.

Akcijski načrt do leta 2015 predvideva, da bi se 15 odstotkov kmetij v Sloveniji ukvarjalo z ekopridelavo, a je za zdaj takšnih le tri odstotke. Kje so ovire, saj ponudba trenutno zadovolji le 15 odstotkov povpraševanja, so se prejšnji teden spraševali v oddaji Odmevi na TV Slovenija.

Kot enega izmed vzrokov so kmetje navedli to, da so subvencije za integrirano pridelavo skoraj enake kot tiste za ekološko. Ekološki kmet Janez Turinek je v Odmevih pojasnil, da je integrirana pridelava še vedno kemična pridelava, v okviru katere se sicer manj in nadzorovano škropi in gnoji, a se to vseeno počne s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki pa so do okolja nekoliko bolj prijazna.

Nekaj poletnega ledu se bo na Arktiki obdržalo tudi v naslednjem stoletju. To območje bo lahko postalo zadnje zatočišče severnih medvedov, tjulnjev in nekaterih živali, so sporočili znanstveniki. Toda tako led kot živali bodo se vedno soočeni s številnimi grožnjami. Največje predstavljajo morebitna naftna razlitja, drugi onesnaževalci in parjenje med različnimi živalskimi populacijami.

Stephanie Pfirman iz observatorija Lamont-Doherty v New Yorku je s sodelavci predstavila podnebne modele, ki predvidevajo, da se bo led še vedno nalagal na severni strani kanadskega arktičnega arhipelaga in na Grenlandiji, kjer je led na morski gladini najdebelejši že danes.

Danes živimo v posebnem, dragocenem in neponovljivem času. Pred našimi očmi se rojeva nov svet. Spreminja se dojemanje življenja kot izključno fizičnega. V našo zavest vstopajo pomembna spoznanja, ki odkrivajo do sedaj nedoumljive svetove energij in izjemno pretanjeno življenje, ki prežema tako naravo kot tudi vsa bitja, ki so del nje.

Ko hodite skozi gozd, kaj opazite? Tla pod nogami, zelena drevesa, ptice, nizko rastje? Opazite kdaj tudi izjemno pretanjeno drhtenje skozi veje in komaj zaznaven vonj, posebno svetlobo, ki mehko obkroža gozd in se preliva skozenj? Začutite morda, da gozd diha, opazuje, da ima svoje življenje in valovanje? To je posebna živost, ki se nam odpre, če ne opazujemo le z očmi.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Vsi vemo, da nam novo leto ponuja priložnost, da začnemo znova, tudi ko gre za izboljšave v vsakodnevnem življenju. Najpogosteje se odločimo, da bomo več telovadili, bolj zdravo jedli, se držali okvirov proračuna, se ukvarjali z novim konjičkom, pogosteje obiskovali svoje bližnje, kadilci pa, da bodo opustili cigarete. Naj bo letos drugače. Ponujamo vam seznam desetih okolju prijaznih odločitev, ki se jih boste brez težav tudi držali.

1. Odločam se, da ne bom več kupovala vode v plastenkah: voda v plastenkah je brez dvoma ena od večjih zablod, saj so plastenke zelo škodljive za okolje. Samo lani so jih v ZDA odvrgli več kot 50 milijard! Pitje vode iz plastenke je razvada, ki bi se je morali čimprej znebiti. S seboj raje nosite steklenico iz stekla ali nerjavnega jekla, ki ste jo doma napolnili z vodo. K sreči je v Sloveniji voda iz pipe še vedno dobra, če pa ta ni po vašem okusu, si omislite filtrirni sistem. Ustekleničena voda v plastenki namreč ni veliko boljša od tiste, ki priteče iz pipe.