Alois Kolar,
Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja, Nutricionist

Rad bi vam pojasnil, kaj pravzaprav predstavlja hranjenje. Hranjenje ali prehranjevanje je seštevek vseh telesnih procesov, ki povezujejo in omogočajo razvoj telesa, njegove substance torej, njegove sposobnosti in vse telesne funkcije. Hrano sestavljajo surovi, presni materiali, torej sveže surovo, zrelo sadje, nekaj zelenjave, prgišče orehov, lešnikov, oreškov, semen dnevno; vendar je koristna uporaba teh snovi tudi od drugih življenjskih faktorjev, če so v življenje posameznice/posameznika vključeni v harmoniji (dosledno izvajanje celotnega sloga Naravnega Zdravja – Naravne Higiene).

Nesporno dejstvo je, da je čisto vsaka vrsta živih bitij na tem planetu prilagojena na specifično vrsto hrane, več o tem si lahko preberete v zadnji izdaji klubskega glasila: Znanost Življenja, ki je pravkar izšlo.

SPLOŠNA FORMULA ZA PRIPRAVO ZDRAVE HRANE

Vsak obrok mora biti pripravljen tako, da je v njem na 100kcal energije tudi 100gr vode, 10mg C-vitamina in 1gr zdrave soli.
V termično obdelano hrano se C-vitamin in zdrava sol dodajata vedno pod 65°C!

Splošna formula velja za popolnoma presen obrok, kot tudi za popolnoma termično obdelanega.
Pri popolnoma presnem obroku, ki bi bil sestavljen tako, da vsebuje vse elemente že v živilih, ni potrebno dodajati soli in C- vitamina, pri termično obdelani pa proporcionalno vse do maksimuma.
Za C- vitamin kot dodatek se uporabljajo začimbe.
Pri intenzivnem nadomeščanju iztrošenih elektrolitov pri bolezenskih stanjih se kot dodatek uporablja zdrava sol, za normalno prehrano pa dobra naravna sol, tudi nad 65°C, če v obroku ni več kot polovica termično obdelanih živil.

NAKALJEVANJE SEMEN
tudi pozimi

predavanje: Mateja Reš

NAJ SE PREDSTAVIM

Lep pozdrav vsem, ki vas zanima nekaj novega, drugačnega. Vsem, ki vam je nakaljevanje semen oziroma gojenje kalčkov že domače in vsem, ki se s tem še spogledujete.

Sama sem se s kalčki srečala pred dobrimi desetimi leti, ko je Ruth, ki so jo od nekdaj privlačile nenavadne, nove reči, kupila knjigo o vzgoji kalčkov in kalilnik. Sprva je bila zelo zagreta, začetna vnema pa je kmalu popustila in kalilnik je ostajal prazen. Enkrat sem si vse skupaj sposodila in kalilnik je postal moj. Ruth pa si je, kot vidim, omislila novega. Ker je naša prehrana v zadnjih letih nekam hitra in si mnogi ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranilno polnovrednih obrokov, se kalčki, ki so privlačni na pogled in zrastejo kar na domačem pultu, priročno dopolnilo prehrani.

Alois Kolar, Praktik in Svetovalec Naravnega Zdravja - Nutricionist

Dieta pomeni: umetnost hranjenja, prihaja pa iz grške besede »diaita«. Za vas je zelo pomembno, da uravnotežite vaše zapleteno poslovno življenje in mu dodate nove, zdrave strategije: zdravo dieto – prehrano, biti več na svežem zraku, več sonca, dodajte telesne vaje, več počitka, spanja, meditacije; vse to lahko sproži pravi izziv, zato je tako zelo pomembno, da takrat, kadar se odločate za obroke hrane, postane vaš dom vaše svetišče, vaše zatočišče.

Kadar ste doma, lahko popolnoma nadzirate in kontrolirate, kaj in koliko boste jedli ali kar jeste, zato se naučite priprave preprostih, naravnih obrokov hrane, za katero smo ljudje biološko prilagojeni, obrokov hrane, ki ne povzroča bolezenskih stanj, hkrati pa omogoča telesu, da se pozdravi samo. To je hrana, ki vsebuje vse vrste naravnih, celostnih sadežev, nekaj zelenjave, oreščkov, lešnikov, orehov, vse v njihovi naravni, zreli, surovi – presni obliki.

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja – Nutricionist

O mleku samem, kot hrani, ki ni kompatibilna s človeško biološko prilagojenostjo sem predaval in pisal že v Znanosti Življenja 2001 (klubsko glasilo), kot tudi v njeni izdaji 2002. Zadnji dogodki na slovenski mlečni sceni z dodajanjem zelo škodljivega in prepovedanega antibiotika Kloramfenikola, katerega prisotnost so odkrili nemški analitiki v mleku in mlečnih izdelkih iz Slovenije že v septembru, slovenski strokovnjaki in politika pa se je zganila šele v novembru in sicer tako, da so s prodajnih polic v lekarnah in samopostrežnih trgovinah začasno odstranili s polic nekaj mleka v prahu in ga po cca 14 dneh znova namestili nanje, da so »stočili« nekaj deset tisoč litrov mleka v kanalizacijo, krivcev pa po stari balkanski navadi (ki se je Slovenci tako zelo oklepamo, čeprav si želimo v družbo najboljših držav Evrope) »še niso odkrili«, me je stimuliralo (o mleku, kot »neobhodno potrebni hrani za razvoj otrok in mladostnikov«, kot to vztrajno priporoča »umetnost medicine«, farmacevtska industrija, proizvajalci, predelovalci, prodajalci in preprodajalci), da napišem, povem še nekatera pojasnila, nekatere vire raziskav, katerih rezultati so popolnoma drugačni od trditev »ortodoksne znanosti«. Od vas samih pa je odvisno, kako se boste prehranjevali v prihodnosti.

Izročila in kasneje dopisana literatura v najbolj razširjeni knjigi na svetu (Sveto pismo) nam ves čas vcepljata v glavo pravljico o »medu in mleku« in mleko naj bi bilo zlasti za otroke najbolj prijetna, naravna in prijazna hrana…vendar je resnica drugačna.

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Najprej vam želim povedati, da so odkritja nekaterih antropologov povsem drugačna od stališča ortodoksne znanosti (naj navedem samo dva: Walker, Brynt) in v bližnji prihodnosti jih bo vedno več, toda za to bodo porabili še ogromno denarja davkoplačevalcev in samo to je njihov cilj, kateri omogoča profitabilnost, ki jo prinaša na osnovi denaturirane, devitalizirane, mrtve hrane hranjen človek, na osnovi napačnega življenjskega sloga živeči človek, torej bolan človek, ki ga lahko nato stroka navidezno zdravi in lepo živi od tega zdravljenja (delnice farmacevtske industrije na osnovi takšnega zdravljenja kotirajo najvišje na vseh svetovnih borzah, ne le slovenski).

Tako antropolog Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Brynt sta ugotovila, da je človek, kot ga slika ortodoksna znanost, lovec in mesojedec (ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel) samo MIT (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit v današnji obliki, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot mit!

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Beljakovine, ki jih pridobimo na osnovi diete (dieta pomeni: umetnost hranjenja), priporočene s strani Naravne Higiene - Naravnega Zdravja, prav tako kot tudi mnogo drugih različnih sestavin izhajajo iz celostne hrane. Veliko tradicionalno visoko - beljakovinskih vrst hrane, kot npr. meso in mesni izdelki, jajca, ribe, mleko in mlečni izdelki, so običajno revne z drugimi vitalnimi hranljivimi sestavinami. Meso je zelo "revno" z minerali, vsebuje tako malo železa, da mora rastoči organizem otroka, uporabiti lastne zaloge železa, shranjenega v vranici za normalno rast. V žitaricah je koncentracija Na tako nizka, da jim ljudje dodajajo sol že zaradi okusa. Po drugi strani pa je sadje, z nekaj zelenjave, orehi, lešniki, semeni izredno bogat vir vseh mineralov, vitaminov in encimov, ki jih potrebujemo, poleg tega pa je tudi vir visoko - kvalitetnih beljakovin.

Uspešnost zelenega čaja v boju proti raku je veliko uspešnejša, kot so znanstveniki sprva predvidevali.

Strokovnjaki sicer že dalj časa vedo, da zeleni čaj vsebuje anti-oksidante, ki lahko imajo varovalen učinek pred rakastimi obolenji. Sedaj so ugotovili, da kemikalije, ki se nahajajo v zelenem čaju »izklopijo« ključno molekulo za razvoj raka. Molekula, znana kot aryl hydrocarbon (AH), ima sposobnost aktivirati gene, vendar žal ne vedno na pozitiven način.

ZGODOVINA PŠENIČNIH BELJAKOVIN

V kitajski enciklopediji o poljedeljstvu iz leta 535 je zapisan recept, kako delati izredno okusne zrezke, in sicer tako, da se iz pšenične moke izpere škrob, ostanejo pa beljakovine - gluten. Do leta 1800 je gluten v svetovni literaturi omenjen 26-krat, od tega 2-krat v kitajščini. Za časa Sungove dinastije (960 -1279) so pšenični gluten že poimenovali mien šin, izraz, ki se še danes uporablja. Do leta 1600 zasledimo pšenični gluten le v kitajskih virih. Kitajski budisti so ga zavestno uporabljali kot nadomestek za živalsko meso, saj je prva od petih zaobljub budističnega vernika, da ne bo ubijal ne ljudi ne živali.

V zahodnem svetu se pšenični gluten prvič omenja leta 1745 v latinskem traktatu o pšenici De frumento. Tam izvemo, da je Beccari (1682-1766), profesor medicine na bolonjskem inštitutu za anatomijo in kemijo, istega leta - 1745 iz pšeničnega testa z izmivanjem odtranil škrob in tako pridobil snov, ki jo je on poimenoval gluten, ker se sestoji iz istih aminokslin (glutenin in gliadin) kot živalske mišice, predvsem pa mišica nad stegnom gluteus maximus, torej nekako šunka. Takrat se je začela pojavljati literatura o glutenu in glutenskih beljakovinah.

Gluten je lepljiva beljakovina (ker se lepi med sabo, nikakor pa ne z našim črevesjem!) v žitnem zrnu. Vlečnost testa je odvisna od odstotka glutena v moki. Izraz gluten se pojavi že leta 1597 kot "beljakovinski element v živalskem tkivu", pogosto imenovan živalski gluten. Leta 1800 je William Henry v svoji knjigi An Epithome of Chemistry pisal: "Gluten tvori temelj mišičnih in mesnih delov živali." Številni zgodnji opazovalci so poudarjali, da ima pšenični gluten jasne in nedvoumne lastnosti živalskega mesa. Prva dva spisa v angleščini, ki omenjata pšenični gluten sta bila objavljena leta 1803 v Londonu. John Imison (+1788) je v svojih Elements of Science and Art podal odlično definicijo glutena: "Gluten je prožna substanca, zelo podobna živalski snovi, ki se nahaja v raznih rastlinah, zlasti pa v pšenični moki. V vodi je netopljiva, malo bolj v alkoholu. V vročini se strdi v rjavkasto prozorno roževinasto snov, ki je različna od vseh drugih rastlinskih substanc in vsebuje večjo količino dušika in nekaj amoniaka."

Glede na dejstvo, da sem sam eden redkih ljudi, ki je na lastni koži, oziroma skozi lasten želodec mnogo eksperrimentiral z vsemi mogočimi dietami in posti in proučeval lastna reagiranja telesa in razne vrste hrane na mojo zavest, so moja dolgoletna izkustva sledeča:

1. Vsak od nas je posameznik, ki je sam prišel na ta planet in bo sam s tega planeta tudi odšel.

2. Vsak mora sam zase ugotoviti, katere so tiste stvari, ki ga v njegovi zavesti tlačijo dol in katere so tiste stvari, ki ga v njegovi zavesti dvigujejo, glede prehrane in vsega ostalega.

3. Prehrana je mnogo manj važna v duhovnem razvoju, kot ji to pripisujejo mnogi ljudje.

Vegetarijanci se sicer odpovedujejo uživanju mesa, vendar s kuhanjem jedi uničijo encime, ki so zelo pomembni za razvoj celic.

Razlogi, ki govore v prid prehranjevanja z nekuhano hrano:

-živa hrana vsebuje vsa hranila, potrebna za ohranjanje zdravja, za rast, vzdrževanje in obnavljanje

- živa hrana ima najbolj uravnoteženo vsebnost vode, hranil in vlaknin glede na potrebe našega telesa

- živa hrana je lahko prebavljiva

- živa hrana zagotavlja več energije telesu, veliko manj energije je zapravljene za spoprijemanje s toksini, ki jih telo mora eliminirati npr. pri kuhani hrani

- živa hrana je cenejša, saj jemo bolj preprosto

Potrebujemo:

- 2 kg rabarbare
- 1,7 kg sladkorja
- 1 limona

Stebla rabarbare olupimo in narežemo na 1 cm dolge rezine, ki jih posušimo na krpi. V skledo dajemo po plasteh sladkor in rezine rabarbare tako, da je prva in zadnja plast sladkor. Pokrito skledo pustimo na hladnem dvanajst ur, da se rezine prepojijo s sladkorjem.

Potrebujemo:
• 3 bučke, narezane na večje kose
• 2 rdeči papriki, narezani na večje kose
• 1 koromač, na drobno narezan
• 2 žlici olivnega olja
• 4 paradižniki, narezani na 4 dele
• 25 g svežega ali zamrznjenega graha
• 175 g kozjega ali belega sira
• 5 žlic olivnega olja
• 1 žlica limoninega soka
• 2 žlici sojine omake
• 1 žlica sesekljane poprove mete
• sol in poper
(= za 4 osebe)

Je na prvi pogled podobna koprivi, vendar ima mehkejše, žametne liste, ki značilno dišijo po limoni. Okus je pikanten.

Gojimo jo na vrtovih, raste pa tudi v lončkih (semena ali sadike). Glede tal melisa ni zahtevna. Zemlja naj bo bogata, ne preveč suha, raste tudi v senci.

Melisa deluje blago pomirjevalno, uporabna je pri napenjanju in menstrualnih krčih, deluje tudi antibakterijsko. Pospešuje potenje, čisti kri, uravnava in spodbuja delovanje vranice, krepi in poživlja srce, preganja potrtost in depresijo ter pomaga pri preutrujenosti in živčni slabosti.

Ali veste, kaj jeste?

Naša prehrana je "obogatena" z aditivi, označenimi z E(število). Mnogi od njih so resda neškodljvi, nekateri celo koristni. Še zmeraj pa jih je precej, ki so zelo škodljivi, ali morda celo strupeni, vendar uradni viri o njih molčijo.

Oglejte si tabelo aditivov

Vir: www.geocities.com/bodite_informirani, users.volja.net/resnica

Potrebujemo:
40 večjih bezgovih cvetov
3 kg sladkorja
10 dag citronske kisline
5 litrov vode

'Nugat' laddu


Sestavine:
100 g lešnikov
150 g masla
250 g čičerikine moke
150g sladkorja v prahu
1 vanilin sladkor
mleti kardamom

Kruh

Potrebujemo:

8 dag masla
20 dag rjavega sladkorja
25 dag ovsenih kosmičev
2 jajci
10 dag zmletih lešnikov
sok ene limone
pol pecilnega praška

Ovsene kosmiče spražimo na 4 dag masla, da dobijo lepo rumeno barvo. Odstavimo jih in jih pustimo, da se ohladijo. V drugi posodi zmešamo ostalo maslo, jajci in sladkor, da postane masa kremasta in naraste. Nato ji dodamo limonin sok, ohlajene kosmiče, zmlete lešnike in pecilni prašek.

Pekač namažemo z maslom in potresemo z moko. Z žličko oblikujemo majhne kupčke, med njimi pa pustimo za dober prst prostora, ker se med peko radi razlezejo.
Pečemo jih najprej pri 150 stopinjah, nato pa temperaturo spustimo na 100 stopinj, in sicer tako dolgo, da so poljubčki tudi v sredini suhi – 20 do 30 minut.

Himalajska sol - Aleksander Véliki je bil prvi, ki jo je tovoril v Evropo za bogove in kralje.

Sol je za naše telo prav tako potrebna kot voda. Kristalna sol vsebuje minerale in mikroelemente, iz katerih je zgrajeno človeško telo. Iz vode in soli v povezavi z lučjo se lahko gradijo celo beljakovinske prvine. Brez kalija in natrija v soli ne bi mogli ne misliti ne delovati.

Vse življenje iz vode in soli

O biofiziki vode obstaja veliko literature. Biofiziko soli je znanost do sedaj komaj upoštevala. Največji raziskovalec soli Peter Ferreira je avgusta 2001 objavil knjigo Voda in sol, pravir življenja. Od takrat je izšlo samo v nemščini še šest knjig o himalajski, aleksandrovi, kraljevi soli. Nekateri jo imenujejo tudi Hunza sol - po najbolj zdravem ljudstvu v Himalaji, kjer kristalno sol v rudnikih kopljejo na roko. V Sloveniji imamo pa že tudi nekaj izkušenj z uporabo prečiščene vode in kristalne soli.

Barvanje jajčk --- malo drugače!

Priprava barvne kopeli:

Iz svežih ali posušenih rastlinskih delov najprej pripravimo barvno kopel.
To storimo tako, da tri jušne žlice zdrobljene, mlete ali naribane rastline štiri ( 4 ) ure namakamo v pol litra vode in nato še pol ure kuhamo.
Dodamo žlico kisa, ki poveča intezivnost barve.
Zavretek precedimo in ohladimo.
Vanj položimo že kuhana jajca in vse skupaj za najmanj eno uro postavimo v hladilnik.

SESTAVINE:
- približno 20 do 25 dag polnozrnate moke tipa 1250 (lahko tudi bele)
- četrt kg masla
- 5 jajc
- 20 dag rjavega sladkorja
- 20 dag koruze (namesto nje lahko 10 dag ovsenih kosmičev in 10 dag corn flakesov)
- 10 dag semen sončnic
- 10 dag sezama
- 1 žličko jedilne sode

PRIPRAVA:
V multipraktiku zmelji na drobno koruzo (oz. ovsene kosmiče in corn flakese) ter semena sončnic. Maslo, jajca in sladkor pregneti z rokami in dodaj vsebino multipraktika. Zmešaj in dodaj toliko moke, da je testo voljno.

Masa za kekse naj stoji en dan zavita v alufolijo, da se vse sestavine lepo spojijo. Nato maso zvaljaj in uporabi modelčke za kekse, ali pa iz mase naredi kroglice ter jih speci pri 175 stopinjah Celzija.

Dober tek.

Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati.

Rastline imajo precej vode.
Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode
leseni deli do 50%
plodovi 10 do 15%
mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice)
Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena.
Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu.