Ne le po petdesetem, že po štiridesetem letu se začnejo velike spremembe v telesu, ki vplivajo tudi na to, kako se naše telo z njimi sooča. Ko smo mlajši, si lahko privoščimo, da smo malce bolj neprevidni, kar se tiče prehranjevanja. Po štiridesetem pa je treba začeti počasi paziti na hrano.

Če boste tako po štiridesetem letu še vedno jedli kot ste jedli v svojih dvajsetih, se boste seveda hitreje redili, veliko večja je tudi nevarnost bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni. Povečala se bo količina škodljivega holesterola v vaši krvi povečala, prav tako pa se bo zvišal vaš krvni pritisk.

Z rdečimi baloni na oknih nad predsodke ob mednarodnem dnevu redkih bolezni, poziva Zavod 13 
Že od leta 2015 ob mednarodnem dnevu redkih bolezni, zadnjem dnevu februarja, Zavod 13 pozove ljudi, naj se jim pridružijo na poti k premagovanju predsodkov na pohodu z rdečimi baloni. Zaradi trenutnih razmer letos pozivajo k izražanju podpore z nalepljenimi rdečimi baloni na oknih po vsej Sloveniji in tudi drugod. 

Podporo lahko tokrat torej izrazite tako, da narišete ali izdelate svoj rdeč balon in ga med 25. februarjem in 4. marcem prilepite na okno, kjer ga bodo videli tudi drugi ter tako izrazite podporo posebnim otrokom in njihovim družinam. Petra Greiner, direktorica Zavoda 13, pravi: »Našega in tudi vašega Mednarodnega pohoda z rdečimi baloni zaradi vseh ukrepov tudi letos nismo organizirali v živo, vendar bomo ostali povezani na drugačen način.

Stroškom ogrevanja, ki močno bremenijo marsikatero slovensko gospodinjstvo, se ne moremo izogniti. S pametnimi odločitvami in ravnanjem pa lahko vsaj nekoliko znižamo znesek na položnici.

Na ZPS so zbrali nekaj nasvetov. Preverite, morda lahko vsaj katerega izmed naštetih uporabite. Imejte v mislih: več nasvetov boste upoštevali, večji je lahko prihranek.

Ne pozabite, tudi z majhnimi koraki je mogoče prihraniti (vsaj) nekaj evrov. Splača se poskusiti.

Za človeka je hoja naravno gibanje, zato ni nenavadno, da so vse njene oblike in različice tako zelo priljubljena rekreacija. Med ključne razloge za tolikšno priljubljenost hoje je tudi to, da je dostopna (skorajda) vsem, v vseh letnih časih in kjer koli. Hoja je idealna oblika skrbi za svoje zdravje in dobro počutje!

Koristi hoje
Hoja je edina vadba, pri kateri udeležba s starostjo ne upada, saj se ji lahko posveča tako rekoč vsakdo. S hojo obenem zadostimo potrebi po vsakodnevnem gibanju – tudi sproti in nenamensko. Vsak korak, ki ga naredimo, zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, rakavih obolenj, diabetesa, debelosti, tesnobe in depresije.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Za stare ljudi je zdravo, da čim manj jedo in tako ohranjajo um
»Hujša je od prav vsake poškodbe udov telesa; bolni služabnikov imen ne spozna, ne prijatelja lica, včeraj je z njim še večerjal - ne tistih, katerim življenje dal je, jih vzredil.« Tako je že leta 124 propadanje možganskega živčevja opisal rimski pesnik Juvenal. Danes pa je popuščanje možganov še bolj pereče in predvsem bolj množično.

V Sloveniji naj bi po ocenah imelo demenco okoli trideset tisoč ljudi. Mnogi se zato sprašujejo: kakšna je preventiva pred Alzheimerjevo boleznijo in pridruženimi nevrodegenerativnimi boleznimi, kaj naj človek vsak dan počne sam s seboj, da se ga bodo te bolezni izogibale? Odgovor smo iskali pri mag. Petru Papugi, dr. med., strokovnjaku za zahodno in tradicionalno kitajsko medicino.

Gripa je nalezljiva bolezen, ki se med ljudmi širi preko kužnih izločkov dihal ob smrkanju, kihanju, kašljanju in preko onesnaženih rok. Čeprav je gripa za mlajše in zdrave največkrat kratkotrajna bolezen, ki mine sama po sebi brez posledic, je potek gripe pri starejših precej drugačen.

Letom se pridružijo namreč kronične bolezni srca in pljuč, nekoliko oslabi tudi imunski sistem, kar zmanjša obrambne sposobnosti in lahko privede do hudega poteka gripe z zapleti. Nerazveseljivi statistični podatki kažejo, da od  80 do 90 odstotkov vseh smrti, povezanih z gripo, doleti ljudi, starejše od 65 let.

Piše: T. S. v novih Misterijih, www.misteriji.si

Za bakteriološko razstrupljanje vode že uspešno uporabljajo koloidno srebro
Izšla je druga knjiga o ionskem koloidnem srebru slovenskega avtorja Štefana Požlepa*. Že njegovo prvo knjigo Koloidno srebro - dejstva in zmote je prebralo na stotine Slovencev. V novi knjigi predoča, kako se ionsko koloidno srebro po krizi antibiotikov počasi ponovno vrača v uporabo.

Opisuje tudi obetavne poskuse zdravljenja raka z ionskim koloidnim srebrom. Zadovoljni pa bodo tudi najzahtevnejši bralci, saj v njej opisuje, kako si lahko sami izdelamo elektrolizer - aparat za izdelavo ionskega koloidnega srebra.

Zakaj vedno več ljudi ob lažjih težavah išče rešitve, ki jih ponujajo naravni antibiotiki? Smo postali bolj ozaveščeni glede pretirane uporabe antibiotikov? Antibiotiki so v zadnjih letih med najbolj zlorabljenimi zdravili na svetu, in sicer zato, ker jih zdravniki predpisujejo prepogosto, tudi takrat, ko niso potrebni, in zato, ker mnogi ljudje še vedno verjamejo, da tablete pozdravijo vse težave in si že pri najmanjših vnetjih pomagajo z antibiotiki.

Bakterije tako postajajo odporne nanje, zato moramo jemati vedno večje količine in vedno nove vrste teh zdravil. A tu je dobra novica: obstaja tudi naravna alternativa.

Hren ima resda sloves nadležnega plevela, vendar bi ga morali imeti na vrtu vsi. In to ne le za dodatek k velikonočni šunki! Zakaj?

Že to, da ga je zelo težko izkoreniniti, nam pove veliko o njegovi moči in vitalnosti. Če pogledamo, kako vse lahko hren pomaga našemu zdravju, pa nam bo hitro jasno, zakaj bi moral biti nepogrešljiv v vsaki kuhinji.

Hren je namreč odličen čistilec dihal, deluje protimikrobno, redči sluz, požene zaspane telesne pretoke, očisti sinuse, pospeši prebavo (je prava telovadba za lenuhe!) ...

Življenje je sicer čudovito, a včasih imamo lahko občutek, da smo si na glavo nakopali malce več kot smo zmožni prenašati. Včasih smo polni veselja in se smejimo kar tako, ker pač smo. Spet drugič pa smo popolnoma nemočni, obupani in imamo občutek, da smo najslabša različica samega sebe. Če imate torej občutek, da ste popolnoma izmučeni od vsega, kar se vam v življenju dogaja, je čas, da nekaj spremenite. Ampak kaj ta »nekaj« pravzaprav pomeni?

Marsikdo ve, da je potrebno nekaj spremeniti, a se spotakne ob celo vrsto izgovorov, ki samo čakajo, kdaj jih bo kdo opazil. Najpogostejši izgovor je, da pač nimamo časa. Ampak saj veste, kaj pravijo; če si ne boste vzeli časa zase sedaj, si ga boste pač morali vzeti, ko boste zboleli. To pa nikoli ni prav prijetno, kajne?

Naj bo ženska še takšna lepotica, podočnjaki niso seksi. Z nekaj preprostimi nasveti se lahko od njih poslovite. Temni kolobarji pod očmi so lahko zelo trdovratni spremljevalci. Za nekatere so krivi geni, drugi so lahko posledica utrujenosti, bolezni, depresije ali nepravilne prehrane. 

Odpravite jih lahko v treh preprostih korakih. Najprej poskrbite za ustrezno prehrano. Zvečer se izogibajte slani in močno začinjeni hrani. V telo vnesite čim več tekočine, predvsem vode ali zeliščnega čaja.

Veš, kaj ješ: učenje dolgo v noč! Pa kofein res pomaga, da ostanete dlje časa budni?
Izpitno obdobje se bliža, s tem pa za študente tudi naporno in stresno obdobje, ko se učenje hitro prevesi dolgo v noč. Marsikdo poseže po kavi in energijskih pijačah, ki vsebujejo kofein, saj le ta stimulira delovanje centralnega živčnega sistema, poveča sposobnost koncentracije, mentalne sposobnosti, zvišuje nivo energije, poveča budnost itd.

Seveda pa se ti učinki od posameznika do posameznika razlikujejo - odvisni so predvsem od telesne mase, metabolizma, telesne aktivnosti, občutljivosti na kofein in seveda pogostosti uživanja.

Najenostavnejši recept za zdravje je smeh. Poskrbi namreč za srečno življenje in zdravo telo. Dobra novica je, da se smeha lahko naučimo. Mraz, slabo vreme in kratki dnevi negativno vplivajo tudi na naše razpoloženje, pozimi smo pogosteje žalostni in otožni, manj se smejemo in pogosteje zbolevamo. Zato se trdi zimi uprimo s smehom, saj rek, da je smeh pol zdravja, povsem drži.

Številne raziskave dokazujejo, da smejanje sprošča, da so ljudje, ki se veliko smejejo, boljše razpoloženi. Pri smehu se sporščajo endrofini, ki jih imenujemo tudi hormone sreče in v možganih delujejo podobno kot opiati. Zato ob smejanju pozabimo na žalost, jezo in skrbi in se počutimo bolj srečne. Ob smehu lažje pozabimo tudi na fizično bolečino, smeh pa dokazano krepi tudi naš imunski sistem.

Piše: Snežana Zabukovec v Vivi www.viva.si

BODITE NEŽNI, VENDAR TEMELJITI
Skrbno in temeljito čiščenje je temelj nege kože. S čiščenjem namreč s povrhnjice odstranimo ostanke nečistoč, kot so maščoba, znoj, odmrle celice, prah in ličila, to pa koži omogoči nemoteno delovanje in sprejemanje učinkovin drugih negovalnih izdelkov.

Kožo na obrazu čistite pazljivo, da ne prizadenete njene naravne vlažnosti, pH in mehkobe ter uničite naravnega zaščitnega sloja. Čiščenje naj bo večerni obred, kožo pa očistite tudi zjutraj, saj ponoči izloča odpadne sestavine.

Ali veste, da preživimo v povprečju kar devet ur na dan v službi, vključno s časom, ki ga potrebujemo za pot na delo in domov? Največ časa (skupaj približno 45 ur na teden oziroma 195 ur na mesec) preživimo prav na delovnem mestu, zato je vredno premisliti o higienskih tveganjih, ki smo jim izpostavljeni v službi.

Seveda ni realno, da bi bilo naše okolje povsem brez nevarnih mikroorganizmov, vendar pa obstaja nekaj osnovnih varnostnih ukrepov, s katerimi lahko preprečimo možne okužbe in posledično ne zbolimo.

Osem ur sedenja na stolu pred računalnikom, dan za dnem ima lahko negativne posledice na naše telo, počutje, predvsem pa na naše zdravje. Miran Trupi, vodja zaposlitvenega portala zaposlitev.info je zato za naše bralce pripravil deset ključnih nasvetov za izboljšanje počutja, zadovoljstva, predvsem pa zdravja na delovnem mestu.

1. Uprite se skušnjavi sladkosnedne zapeljivosti
Da, prigrizki so mikavni, še posebej tisti, ki jih vaši sodelavci tako lepo postavijo na svojo mizo. A tej “nedolžni” prigrizki lahko, če niste previdni, v vašo dnevno prehrano dodajo nekaj sto nepotrebnih kalorij in pustijo neželene kilograme, če se ne znate upreti vsakodnevni skušnjavi.

Vsak dan v naše telo vdre več strupov kot včeraj. Zaradi njihovega delovanja smo težki in počasni, poleg tega zmanjšujejo naše zmogljivosti in onemogočajo normalno delovanje telesa.

Od kod so prišli, kdo je za to kriv in kako jih ustaviti - vse to so za zdaj vprašanja brez odgovorov. Lahko pa se lotimo vprašanja, kako zmanjšati njihovo količino v telesu?

Piše: prof. dr. Miloš D. Pavlović, dr. med. spec. dermatovenerologije v Vivi www.viva.si

ZDRAVLJENJE PRILAGODIMO POSAMEZNIKU 
Krčne žile so eden od najpogostejših vidnih znakov povečanega pritiska v venskih žilah nog (kronično vensko popuščanje). Povečan pritisk je posledica oviranega odtoka krvi proti srcu, bodisi zaradi nedelujočih zaklopk bodisi zaradi razširjenih sten ven, oboje pa onemogoča učinkovito pretakanje krvi.

V nogah je izredno veliko ven in samo manjši del jih ima stalen anatomski položaj. Prav zaradi tega je zdravljenje kroničnega venskega popuščanja zelo individualen postopek, ki ga sestavljajo natančen klinični pregled, barvni ultrazvočni pregled in izbira ustreznega načina zdravljenja.

Piše: Tili Kojič v Vivi www.viva.si

Kriv ali nedolžen?
Holesterol, naravni lipid oziroma maščoba, je ena od ključnih sestavin človeškega telesa. V zadnjem času smo priča veliki gonji proti holesterolu, zato v senci ostaja dejstvo, da brez holesterola ni življenja.

Zakaj naj bi bil holesterol škodljiv?
Bistvo življenja je v ravnovesju, to pa pomeni, da zdrav organizem za normalno rast in delovanje potrebuje določeno raven vseh gradbenih in energetskih sestavin, kot so sladkorji, maščobe in aminokisline. Če se raven samo ene od teh snovi zmanjša ali poveča, pride do obremenitve biokemičnih reakcij v celicah, to pa vodi v bolezen. Podobno je s holesterolom. Presežek holesterola obremenjuje celice, ki sodelujejo pri njegovem prenosu in presnovi, najbolj pa ga občutijo celice v notranjosti krvnih žil. Prav to je razlog, zakaj povišana raven holesterola v krvi velja za dejavnik tveganja za krvno-žilne in srčne bolezni.

Klinčki so dišeča, aromatična začimba, ki je hkrati tudi najmočnejši antioksidant na svetu. To njihovo veliko moč je še posebej priporočljivo uporabljati pozimi, saj zaradi nje delujejo izrazito antimikrobno. Poleg tega nas grejejo, ko nas mrazi (zaradi česar jih ne uporabljamo, ko imamo vročino).

Še eno področje zdravilnega delovanja klinčkov so bolečine. Verjetno je najbolj znana uporaba klinčkov v protibolečinske namene pri bolečih zobeh in izraščanju zobkov pri dojenčkih.

Vsako leto se v decembrskem času sami pri sebi odločamo, da je čas za spremembe na boljše v naših življenjih. Marsikdo se v prednovoletnem času zaobljubi, da bo s 1. 1. začel s treningom za krepitev zdravega duha v zdravem telesu.

Velika večina si nas želi, da bi imeli zdravo telo z zadosti kondicije, ki bi nam omogočalo:

- vsakodnevno opravljanje lažjih ali težjih fizičnih del,
- uživanje v popoldanskih aktivnostih z otroki, ki za mnoge starše predstavljajo nepredstavljive vire energije,
- sproščanje v športnih aktivnostih v prostem času,
- dobro počutje v lastni koži.

Monografija o samomoru - Samomor v Sloveniji in svetu
Izšla je nova monografija Samomor v Sloveniji in svetu - opredelitev, raziskovanje, preprečevaje in obravnava. Monografija je nastala kot plod sodelovanja med slovenskimi strokovnjaki, ki so dejavni na kliničnem, raziskovalnem in javnozdravstvenem področju preprečevanja samomora.

Monografija ponuja obsežno zbirko znanja in usmeritev za nadaljnje delovanje na področju suicidologije v Sloveniji in po svetu. Izdajatelj je NIJZ, urednici pa sta doc. dr. Saška Roškar in izr. prof. dr. Alja Videtič Paska.

Strokovnjaki so prišli do zanimivih rezultatov.
V nočnih morah lahko postanemo pogosto žrtev napadov in groženj, zato bežimo in se borimo za življenje. Se pa lahko zgodi, da nastopamo v vlogi napadalca, ko poškodujemo ali celo ubijemo nekoga drugega. Če se vam ni to nikoli zgodilo, morda nimate umetniške žiice.

Nasilje v sanjah
Nova študija objavljena v znanstveni reviji Dreaming pravi, da je ta vrsta nočne more pogostejša pri kreativnih ljudeh. Raziskavo so naredili strokovnjaki z Inštituta za eksperimentalno psihologijo Heinrich-Heine University iz Düsseldorfa.