Kot otrok sem nekoč splezala na majhno drevo pred sosedovo hišo, čeprav so mi to prepovedali. Ena od glavnih vej drevesa se je zlomila, zaradi česar se je posušilo. Prestrašena sem zbežala stran in šele po nekaj tednih sem zbrala pogum, da sem šla k sosedu in priznala, kaj sem naredila.

Spomnim se olajšanja, ki sem ga pri tem občutila. Toda poleg tega tudi prijaznosti tega soseda, ki mi je zagotovil, da mi je oproščeno. Osvobojena sem bila glodajoče krivde, tako da sem se znova počutila varno in domače na naši ulici.

Njena alegorija

Veliki igralec na svetovnem odru je poezija, ki eksistira v duhu in izraža temperaturo življenja. Poezija ima trajno moč, je tako tajinstvena in hkrati snujoča, mistična in gospodujoča, saj prihaja z vsem občutenjem, zaznavami in emocionalnostjo v naša srca. Je naša resničnost in nosilka spontanega odnosa do življenja, je jedro kulture.

Pesem aludira na kozmološko dogajanje - vžig iskre in iz nje vznikne življenje Bistvo življenja je Eros. Ljubezen se aktualizira v ljubezenskem impulzu. Erotična pesem spaja romantični nadrealizem z resničnostjo, alegorija rahlja pesem in jo približa čutom.

Zaradi evolucije Izvira (sinonimi: Narava, Vesolje, Ves obstoj), iz katerega vse izhaja, vsi v sebi nosimo dve diametralno nasprotni sili, Življenje (=Boga, Dobro) in Smrt (=Vraga, Zlo), pri čemer nas Življenje vodi v življenje, Smrt pa v smrt. V tem programu, imenujmo ga program: 1 -1,  moč Smrti s časom narašča, zato če se tega zavedamo ali ne, in če hočemo ali ne, sčasoma vedno bolj izpolnjujemo voljo le-te in vedno manj voljo Življenja.

Tako prav postaja narobe in narobe prav, normalno nenormalno in nenormalno normalno, resnica laž in laž resnica. Ne glede na to, kaj naredimo,  po tem programu nazadnje vedno zmaga Smrt, vsi se staramo in na koncu umremo. Zakaj je temu tako, sem opisala v svojih dveh knjigah in v člankih, ki jih najdete tudi na tej spletni strani.

Pesnik je arhitekt svoje stvaritve. Njegov gradbeni material so besede, ki so gradniki smislov. Posamezne besede se pomensko povezujejo v metafore, te pa sestavljajo celoto pesnitve.

Večpomenska besedila metafor so organska snov, ki tvorijo vezivo razodevajočega pesniškega sporočila. Metafore so stavki z igrivo, simbolično, epistolarno in tudi polemično govorico dvoumnih ali več umnih pomenov besed.

Pesniška misel ustvarja prostor, kjer najde beseda svoj preneseni pomen nerazkritih misli. Metafora razbije misel in iz njenih delcev gradi strukturo. Pesništvo bi lahko poimenovali arhitektonsko upesnjene umetniške besedne stvaritve.

Verovanje in znanje sta močno povezana z željo. Če lahko razumemo ti dve stvari, morda lahko vidimo, kako deluje želja in razumemo njeno kompleksnost.

Zdi se mi, da je vprašanje verovanj ena od stvari, ki jo večina vneto sprejme in ima za samo po sebi umevno. Jaz verovanj ne napadam. To kar poskušamo storiti je, odkriti, zakaj verovanja sprejmemo. Če lahko razumemo motive, vzrok sprejemanja, potem bomo morda lahko razumeli, ne samo, zakaj to počnemo, temveč se jih tudi osvobodili. Lahko vidimo, kar je očitno dejstvo, kako politična in verska prepričanja, narodna in različni drugi tipi prepričanj ločijo ljudi, ustvarjajo konflikt, zmedo in nasprotovanje. In vendar nismo pripravljeni, da bi jih opustili.

Branje knjig je dejanje ljubezni do pozitivne, učljive misli in lepe besede, ki nas s svojim šarmom in modrostjo pritegne in osvoji. Lahko bi rekli, da je beseda močan klic, razkošje in bogastvo plemenite radovednosti duha, ki v človeku drami željo po vedenju in ga usmerja na poti k resnici.

Vzbuja napetost in pomnoži njegovo pozornost do neizmernega spoznavanja bogastva pomenov, ki so lahko izražena in opisana z besedo, ki govori o življenju. Beseda sproži vzlet domišljije, občutenje prelivanja in pretakanja vrednot odznotraj. Proces je podoben dihanju celic v telesu, ki omogoča, da smo.

Le Nova Vizija bo rešila človeštvo - 2. del
~
Kristusovo Sporočilo
(10. november 2020)
2. del
~
V človeštvu je breme,
‘svetovna nalezljiva okužba’

»Molitve in Klici, ki jih mnogi odpošiljate za pomoč človeštvu in Zemlji, omogočajo vsem Bitjem Luči (ki želimo pomagati človeštvu), da lahko v skladu s količino Klicev in molitev, ki jih odpošljete, posredujemo v vašem svetu s Svojo Svetlobo, Ljubeznijo, Svetim Ognjem.

Ljudje iščemo mnogokrat pomoč v raznih življenjskih položajih. Zanesljivo se skoraj za vsakogar na ta ali oni način najde začasen izhod iz kake brezupne situacije.
Toda človek s tem ni zadovoljen: bolnik želi trajno zdravje, kdor nima uspeha, popoln uspeh, komur je spodletelo, želi da bi si za vedno opomogel. Vsak bi rad odgovor na vprašanje, kaj mora storiti, da se mu bodo izpolnile vse želje.

Ali je res nemogoče odgovoriti na to vprašanje? In to v dobi, ko izumi prekašajo drug drugega. Ko je to, kar se nam je zdelo včeraj nemogoče, danes samo po sebi razumljivo, ko človeški duh z inspiracijo in intuicijo na vseh področjih ustvarja vse večje stvari, ko se človekova storilnost od dne do dne stopnjuje, ko se njegova samozavest vse bolj prebuja in ko vsak dan več ve o tem, kaj zmore. . .

Zakaj so jih njihovi starši kot dojenčka jemali s seboj v nakupovalne centre, ko še niso dodobra prilezli iz toplega in varnega materinega trebuha in jih prepustili množici čebljajočih ljudi pod slepečo svetlobo. Zakaj so se morali prepuščati pasivnemu sprejemanju in pronicanju raznoraznih novičk, ki so jih poslušali, gledali in vsakodnevno spremljali starši?

Zakaj so morali in morajo jesti »hrano«, ki bi naj oskrbovala telo z vsemi potrebnimi hranili, ga pa je in ga z ostanki pesticidov, kemikalij, ojačevalcev okusov, bog ne daj ponorelih gensko spremenjenih organizmov, ko bi jim z ljubeznijo doma pridelan sadež in popolna prisotnost staršev, več kot zadostovala. Zato, ker tako v tem svetu je.

Le Nova Vizija bo rešila človeštvo - 1. del
~

 »Kristus, ki se vam javlja v naslednjem sporočilu
– je kolektivni Kristus vseh vas – vsak od vas bo v prihodnosti v polnosti realiziral Božanski del sebe in tako postal Kristus
– in je Kristus, ki vam Ga je skozi svoja čudežna dela razodel Jezus in je bil zato imenovan Jezus Kristus.
Včasih je v Njegovih besedah čutiti bolj Njegovo kolektivno Prisotnost v vseh vas, a drugič je v Njegovih besedah bolj čutiti Jezusovo Prisotnost. Ni toliko pomembno, kateri Njegov aspekt je v določenem delu sporočila bolj izražen – najbolj pomembna je Resnica, ki vam jo sporoča.«    

(Mati Akaša)

Kdo med nami ni nikoli občutil žela osamljenosti, pa čeprav smo lahko obdani s prijatelji in družino? Mislim, da se to dogaja zato, kerobstaja nekaj, kar dela vsakega posameznika za povsem ločenega od vsakega drugega, vsakega za popolnoma-samo-po-sebi ločeno osebo, ki mora potovati po poti življenja s samo-zagonom.

Vendar pa je človek po naravi družaben in instinktivno čuti potrebo po medsebojnem opogumljanju, spodbudi in pomoči. Zato obstaja to protislovje: individualno obstaja ločenost, in nihče ne more misliti ali videti ali se odzivati za drugega. Mi ne moremo doseči dejanske istovetnosti s komer koli drugim, ne glede na to, kako močna je naša želja po tolažbi in podpori.

Že starodavniki so takrat, ko se je vse zdelo brezizhodno, izbrali pot navznoter – meditirali so, kontemplirali in iskali novo vizijo sredi največjega kaosa. Povezali so se z višjo inteligenco in ta povezava bo v prihajajočih časih nujna, ključna.

Zato …
Meditirajte o svoji poti in poiščite novo vizijo, kot so to počeli starodavniki, ki so znali najti mir sredi največjega kaosa. Danes je pot navznoter izziv, ker smo tako močno okupirani z zunanjimi dejavniki in zunanjim svetom. Poleg tega nas ovira cona udobja – popolna iluzija zunanjega sveta. V coni udobja v resnici ostane tisti, ki se boji spremembe, je v strahu. A edina prava pot sta pot navznoter, ki nas poveže z višjo božansko inteligenco, in pot spremembe. Te nas čakajo, brez dvoma.

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek

Vesolje je praznina, prostor, v katerem deluje energija. Energija se izraža v različnih oblikah. Lahko je to sila, ki drži skupaj atome, elektrika, svetloba, zvok, gravitacija, magnetizem, toplota, mehanska sila in še bi lahko naštevali. Celo materija je nekakšna "zgoščena energija".

Energija pa so tudi naše misli in čustva, naš namen. V medsebojnih odnosih si izmenjujemo energijo. Torej bi lahko rekli, da je energija vse, kar nas obdaja, in tudi mi sami.

Le kdo med nami se ne prepušča rad toplim božajočim sončnim žarkom? Vendar se le redko zavemo, da je sonce tisto, ki oživlja celoten planet. Sonce je vir svetlobe, toplote, vir življenja. Hkrati pa je izvir posebno čiste, nevidne energije, imenovane tudi prana ali či, ki jo naše bioenergijsko, in s tem tudi fizično telo, nujno potrebuje za svoj obstoj.

V hindujskih tekstih je sonce izvir vsega, kar obstaja. Nanj se je pogosto gledalo kot na oko boga. Žarki so predstavljali njegov blagoslov, nebeški (duhovni) vpliv, ki ga zemlja sprejema, ko sonce s svojimi nevidnimi nitmi objema vse, kar biva. Hkrati je tudi simbol nesmrtnosti, saj se vsako jutro znova rojeva in tako ponazarja nenehno prerajanje življenja.

Spoštovani Ljudje. Večina vseh, ki danes živimo malo drugače od večine, mislim na vse tiste, ki meditiramo, beremo duhovno literaturo, pazimo na prehrano in podobno, smo pričeli živeti tak način življenja zaradi trpljenja, ki nas je doletelo ali pa je to doletelo naše bližnje. V taki situacije se namreč človek obrača vse naokrog in išče Nekaj izven običajnega, vsakdanjega. Nekaj, da bi lahko premagal tisto kar ga je doletelo ali pa, da bi se lahko izognil, da bi ga doletelo kaj hudega.

Ljudje, ki imajo svoje vsakdanje življenje dokaj "normalno" brez nekih hujših pretresov, se zelo redko odločajo za lastno duhovno preobrazbo, velikokrat tudi jasno pokažejo neko obliko prezira do tistih "duhovnežev". Kot bi rekel Einstein, "popolnoma razumljivo".

Piše: Zatteja Helen v Karmaplus

Svojo karmo si ustvarjamo sami
Sama beseda karma pomeni "vračilo". Karma je čiščenje in vsakdo od nas se slej kot prej znajde na sredi med svojo preteklostjo in prihodnostjo. Svojo karmo si ustvarjamo sami. Karkoli smo storili v preteklosti, je določilo našo prihodnost. S svojimi dejanji si ustvarjamo svojo lastno prihodnost. Ko se v življenju znajdemo na točki, ko se sprašujemo, zakaj se nekaj dogaja, se najprej spomnimo svojih preteklih dejanj.

Kako so ta dejanja oblikovala sedanjo situacijo? Vsakdo od nas mora prevzeti odgovornost za svoje življenje! Nikakor se ne smemo prepustiti malodušju! Kakor napake preteklosti prinesejo posledice v prihodnosti, tako tudi naša dejanja v sedanjosti oblikujejo našo prihodnost.

Um lahko razdelimo v tri vidike:

1. Nižji konkretni um, ki je princip mišljenja sprejemajoči um. Je 'zdrava pamet' in najvišji vidik narave oblik. Nižji um je kanal, skozi katerega se prenašajo razsvetljenje in vtisi iz duhovnih virov do treh nižjih svetov človekovega bivanja.

Toda njegova prevelika dejavnost lahko zavira ali prepreči pritok navdiha z višjih ravni in tako oslabi potencialni učinek razsvetljenja, ki prihaja od duše. Samo kadar se konkretni um umiri in doseže stanje ravnovesja in stabilnosti, lahko luč iz višjih virov prodre do možganov in je na razpolago za služenje človeštvu.

Nobenega smisla ni v tem, da se neljubeča oseba pritožuje, da ne more najti partnerja. Taka oseba je obsojena na neskončno frustracijo, ker popolne osebe ne prepozna, ko se ta pojavi.Ljubeča oseba je morda prav zdaj prav tam, vendar je neljubeča oseba zaradi svojega upiranja ne more prepoznati.

Neljubeča oseba za to, da nima ljubečih odnosov, še naprej krivi nesrečo in vrsto zunanjih dejavnikov.

Ljubezen pritegnemo in vračamo samo z ljubeznijo.

Korak k dvigu zavesti
Vse materialistične razlage sveta in vse sedanje stereotipne podobe o stvarnosti boste prej ali kasneje morali zapustiti. Morda je to zdaj težko verjeti in storiti, a prej ali slej boste spoznali resnico. Najkasneje takrat, ko boste zaznali, da se približuje smrt. Smrt sleče z vas vse, kar niste vi. Skrivnost življenja je, da umrete, še preden umrete – in odkrijete, da smrt sploh ne obstaja.

Bolje kot poslušati svoj um, ki običajno naredi zmedo, je - poslušati svojo intuicijo. Če pa je ni, je najbolje narediti – nič! Potrebno je spremeniti način zavestnega delovanja. To je edini način, da preživimo kot rasa.

Ste kdaj razmišljali o svojih čutilih kot o pomoč­nikih? Malo nenavadno se sliši, a vendar drži. Petero čutil predstavlja naše senzorje ali inštrumente, preko katerih smo v stiku s svetom, ki nas obdaja in o njem pridobivamo informacije.

Vsako čutilo na svoj način dopolnjuje celoto vtisov, dodaja svoj vidik. Dražljaji iz okolice vzdražijo čutila in na zapleten način prehajajo v živčni sistem vse do možganov. Tako pridobljene vtise "popredalčkamo" - razumsko fiksiramo: ovrednotimo, analiziramo, interpretiramo ter glede na predhodne izkušnje in znanja, ki so že pospravljena v predalčkih, primerjamo, sklepamo, predvidevamo, se orientiramo, odločamo . Tako so čutila res nekakšen podaljšek razuma in zato naši pomočniki.

Prosvetljenje, duhovna osvoboditev
Ko doumemo, da nam na poti do spoznanja samega sebe stoji na poti le um, se nam odprejo vrata k prosvetljenju. To je skozi vso zgodovino človeštva opevani cilj duhovnega razvoja, o katerem največ govorijo vzhodna verska izročila. Toda ta cilj ni prav nič mističnega, nič nadnaravnega ali takšnega, kar »navaden« človek ne bi mogel doseči. Z nekaj truda je dosegljiv vsakomur, ki se odloči, da želi napredovati k svoji izpolnitvi.

Beseda prosvetljenje pomeni naravno stanje občutenja enosti z Izvorom, z življenjem, z Bogom. To je tudi stanje povezanosti s svojim najglobljim Jazom - z nečem neumrljivim in neuničljivim, z nečem, kar - paradoksalno - predstavlja vas, a je istočasno neprimerno večje od vas. To neopisljivo imenujemo Bog.

Premagovanje bolečine
Utelešena bolečina, temna senca, ki jo meče ego, se boji svetlobe vaše zavesti. Boji se razkrivanja. Njeno preživetje zavisi od vašega istovetenja z njo kot tudi od zavestnega strahu pred soočanjem z bolečino v vas. Toda, če se ne soočite z njo, če v bolečino ne vlijete svetlobo vaše zavesti, jo boste prisiljeni znova in znova preživljati. Toda, brez skrbi, ob soočenju bolečina ne more premagati moči vaše pozornosti.

Utelešena bolečina ne želi, da jo opazujete neposredno in jo vidite takšno, kakršna je. Tisti trenutek, ko jo opazite, občutite njeno energijsko polje znotraj vas in bodite naj pozorni; s tem se identifikacija z bolečino prekine. Na sceno bo stopila višja dimenzija zavesti – »prisotnost«.

Utelešena bolečina
Vsaka čustvena bolečina, ki jo doživite, pusti za seboj ostanek bolečine, ki nadaljuje življenje v vas. Prelije se v bolečino iz preteklosti, ki se že nahaja tu in se namesti v vašem umu in telesu. To seveda vključuje tudi bolečine, ki ste jih trpeli kot otrok, povzročene z neposedovanjem zavesti o svetu, v katerega ste rojeni.

Ta nakopičena bolečina predstavlja negativno energijsko polje, ki okupira vaše telo in um. To je nekakšna nevidna entiteta, utelešena čustvena bolečina. Sestavljena je iz dela življenjske energije, ki je odrezan od našega skupnega energijskega polja in je postala začasno neodvisna skozi naravni proces istovetenja z umom. Obrnila se je proti sebi in postala anti-življenje, kot mačka, ki grize lasten rep.