Vsako leto poteka v spomladanskem času obvezno cepljenje psov proti steklini, pri katerem cepijo na deset tisoče psov. Pravna podlaga za to cepljenje je v 3. točki 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline – Rabies (Lyssa), kjer je določeno naslednje: „Ponovna cepljenja (revakcinacije) psov je potrebno opravljati v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv, vendar od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev.“ V zvezi s tem se poraja vprašanje, ali je takšno vsakoletno ponovno cepljenje psov upravičeno in ali je v korist živali.

Kot izhaja iz omenjenega člena, je osnovno pravilo, da se revakcinacija opravi v rokih, ki jih določajo proizvajalci cepiv. K temu je dodano še, da rok ponovnega cepljenja ne sme biti daljši od 12 mesecev. Ta dodatek je vsaj čuden, saj je vprašanje, ali sploh obstajajo kakšni proizvajalci cepiv, ki ne bi zagotavljali imunosti za dobo vsaj enega leta.

22. NOVEMBRA NA  EVROPSKEM PARLAMENTU RAZPRAVA O UPLINJEVALNIKIH IN  OGROŽANIH INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTIH NA TRŽAŠKEM ZALIVU

22. novembra 2011 bo Evropski parlament nadaljeval s pregledom treh peticij s strani AAG (Alpe Adria Green) in AAG -Greenaction Transnational glede na kršitev zakona Seveso v Trstu in pri projektu dveh terminalov za ponovno uplinjanje (uplinjevalnikih) v Tržaškem zalivu.

Peticije, ki jih prilaga omrežje AAG-GreenactionTransnational (peticije 483/2007, 1147/2008 in 1472/2009) so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje za projekte plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, zlasti pa za projekt  Španske Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v sredino drugih industrijskij obratov, širi nevarnost nesreče, še posebej ker niti že obstoječi obrati ne  spoštujejo direktive Seveso o varnosti.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je neodim, disprozij, indij, telur in galij peterica redkih kovin, ki jih države EU-ja večinoma uvažajo s Kitajske, od njih pa so odvisne "zelene tehnologije". Pomanjkanje redkih rudnin bi lahko ogrozilo razvoj zelenih tehnologij, opozarjajo znanstveniki evropskega raziskovalnega centra JRC v Bruslju. Evropa je zelo odvisna od uvoza petih redkih rudnin, ki so ključne za npr. proizvodnjo varčnih sijalk in podobnih naprav, ki zmanjšujejo porabo energije in izpuste toplogrednih plinov.

Kritična je predvsem preskrba z neodimom,disprozijem, indijem, telurjem in galijem. Te redke kovine so ključne pri razvoju zelene tehnologije in okolju prijazne proizvodnje, zato je povpraševanje po njih v svetu vse večje. Poleg povpraševanja so redke tudi zato, ker jih je mogoče najti le v nekaterih državah, največ predvsem na Kitajskem, kar je povezano tudi z določenimi političnimi tveganji, opozarjajo v centru, ki deluje v okviru Evropske komisije.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da v zahodni Afriki ni več nobenega črnega nosoroga, je razvidno iz zadnje svetovne ocene ogroženih živalskih vrst. T. i. Rdeči seznam, ki ga sestavlja Mednarodna zveza za zaščito narave (IUCN), je namreč to podvrsto (latinsko Diceros bicornis longipes) uradno razglasila za izumrlo. Tudi podvrsta beli nosorog (Ceratotherium simum cottoni) je v osrednji Afriki na seznamu uvrščena kot "najverjetneje izumrla".

Izginil naj bi tudi zadnji javanski nosorog (Rhinoceros sondaicus) zunaj Jave.

Očistimo Slovenijo/svet 2012

Prostovoljci, ki smo organizirali lansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, začenjamo s pripravami na veliko prostovoljsko okoljsko akcijo Očistimo Slovenijo 2012, ki bo potekala 24. marca 2012. Tokrat pa ne bomo pa čistili le Slovenije. Naša ekipa je del pobude Očistimo Svet (World Cleanup), ki se ji je pridružila že več kot tretjina vseh svetovnih držav. Prihodnje leto bo torej potekala največja okoljska akcija v zgodovini človeštva in Slovenija bo zraven!

Pokazalo se je, da je lanska akcija bila uspešna. Ne samo, da smo bili Slovenci po deležu udeleženih najboljši na svetu, letos nam marsikatera občina ponosno pove, da so z akcijo uspeli rešiti problem divjih odlagališč. Vseeno je ostalo dovolj odpadkov za še eno podobno akcijo. Če želimo dokončno očistiti našo lepo deželo, moramo z delom nadaljevati!

Raziskovalca iz singapurske univerze trdita, da je ena izmed posledic globalnega segrevanja tudi manjšanje velikosti zemeljskih bitij. S tem, ko se bodo globalne temperature zaradi človeških dejanj v tem stoletju zviševale, se bodo telesa številnih živali v prihodnosti skrčila. 

Pri tem Jennifer Sheridan in David Bickford izpostavila, da v kolikor bi se vse zmanjševalo sočasno, to vse skupaj prav za prav ne bi predstavljalo večjega problema. Vse manjše rastline bi lahko nahranile vse manjše živali, vse manjše ribe bi nahranile vse manjše morske pse itn.

V organizaciji društva Ekologi brez meja, portala Ekomagazin.si in s podporo Radia Center se izteka fotografski natečaj Vrečka na veji, katerega glavni motiv je plastika v vodnem okolju. Fotonatečaj je uvodno poglavje jesenske faze projekta Vrečka na vrečko, ki združuje umetnost in okoljevarstvo ter opozarja na problematiko pretirane rabe plastičnih vrečk.

Fotografski natečaj bo zaključen s podelitvijo nagrad trem avtorjem v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, kasneje pa bo nekaj fotografij iz jagodnega izbora tudi na ogled na zunanji razstavi v vsaj enem od večjih slovenskih mest.

Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije so v okviru štiriletnega projekta SloWolf analizirali, ali je zakoniti odstrel 51 volkov v zadnjih 10 letih vplival na število povzročenih škod. Raziskava je pokazala, da ni nobenega vpliva odstrela volkov na število napadov na drobnico, je pojasnil raziskovalec na biotehniški fakulteti Miha Krofel. To velja tudi za najbolj ekstremna leta. Tako se na primer po njegovih besedah največjem odstrelu volkov leta 2006 škode niso zmanjšale, ampak celo narastle, medtem ko so se škode po letu 2008, ko odstrela volkov sploh ni bilo, nekoliko zmanjšale.

Razlog za ta opažanja je najverjetneje iskati v zakonitostih socialnega sistema volkov. Volkovi brez človekovega poseganja namreč zaradi teritorialnega vedenja preprečujejo prisotnost tujih volkov na svojem teritoriju in tako lokalno sami uravnavajo svojo številčnost. V primeru odstrela dominantnega osebka pa trop pogosto razpade in mlajši člani tropa oz. drugi volkovi nadomestijo odstreljene živali.

Nebesa so majhen turističen kraj nad Sočo in Kobaridom. Najbližja soseda Nebes je vas Livek s številnimi zaselki arhaičnih imen Golobi, Piki, Plohi, Šturmi, Perati, Avsa ... Vse naokoli se bohoti neokrnjena narava. Na Livškem se zdi, da se je čas ustavil. Res se je. S tem ne bi bilo nič narobe, če le Livška reka ne bi v sebi skrivala grenke zgodbe o zaostali komunalni opremi vasi. Zgodbo je napisala Katja Roš.

Verjamem, da bomo v nekaj letih iz narave pobrali vse vrečke, plastenke, azbestne plošče, vso železno in plastično ropotijo, vse krpe in odvržene stroje. Verjamem, da packarij, kakršne smo do nedavnega počeli z naravo, ne bomo počeli nikoli več! Nekaj pa me skrbi, in sicer, da bomo spregledali oziroma pometli pod preprogo vso talno in podtalno onesnaževanje s hišnimi, hlevskimi in drugimi odplakami, ki prihajajo iz vasi. Mesta me ne skrbijo. Skrbijo me v hribe odmaknjeni kraji.

Pet načel trajnostne energetike

1. Konec razsipavanja z energijo
Najbolj sprejemljiva energija je tista, ki je ne porabimo. Zmanjšanje rabe energije in učinkovita raba proizvedene energije naj imata prednost pred gradnjo novih elektrarn. Stroški za energijo pomenijo ogromen del stroškov javnega sektorja, gospodarstva kot gospodinjstev.

V času iskanja ustreznega izhoda iz krize je ključno, da ne razsipavamo z energijo, zato mora biti učinkovita raba energije ključna prednostna naloga politike izhoda iz krize. Z manjšo rabo energije se zmanjšajo stroški javnega sektorja in gospodarstva, to pa posledično pomeni prihranke javnega denarja in izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva.

V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse je Umanotera skupaj s partnerji projekta danes predstavila 15 slovenskih in 5 tujih dobrih praks, ki pomembno znižujejo izpuste CO2 ter hkrati prispevajo k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja. »Izbrane dobre prakse dokazujejo, da doseganje ambicioznih evropskih in nacionalnih ciljev zniževanja izpustov toplogrednih plinov ni le možno in praktično izvedljivo, temveč da prinaša tudi vrsto drugih koristi, med drugim zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti in višjo kakovost življenja,« je poudarila vodja projekta, direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« je eden izmed projektov v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Kot je poudaril v.d. vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Andrej Beloglavec, je prehod v nizkoogljično družbo eden ključnih izzivov sodobnega časa, pri katerem želi Evropska unija doseči še dodaten preboj. »Pri tem je ključno sodelovanje in usklajena prizadevanja na vseh ravneh ter dejstvo, da se mora proces prehoda v nizkoogljično družbo pričeti takoj,« je dejal Beloglavec.

Evropska komisija je pred nedavnim zagnala kampanjo o osveščanju glede učinkovitega ravnanja z viri. Del kampanje je videospot, v katerem pojoče nakupovalne vrečke svoje lastnike opozarjajo, naj ob nakupovanju mislijo na planet. Kampanja Prebujena generacija, ki je zamišljena kot nekakšen alarm sedanji generaciji in je del kažipota k Evropi, gospodarni z viri, o katerem smo pisali v prejšnji izdaji. Namen kampanje je spodbuditi potrošnike, naj gospodarno ravnanje z viri postane vsakdanja navada, kot na primer umivanje zob.

Ob zagonu kampanje so na sedežu komisije v Bruslju predstavili videospot, v katerem nastopajo nakupovalne vrečke, ki svoje lastnike ob igranju na kitaro in petju opozarjajo na vpliv njihovih navad na stanje planeta. Pojoče nakupovalne vrečke naj bi ljudi nasmejale, hkrati pa nas bodo opominjale na pomembnost premišljenega nakupovanja.

3. novembra okoli 18 ure smo dobili na Alpe Adria Green obvestilo da na področju Ko.Globovnik – Ilirska Bistrica nekdo pretaka smrdečo tekočino iz avto – cisterne v traktorsko cisterno in da tekočina izteka zaradi netesnosti tudi v okolje. Takoj smo na ta kraj poslali našo ekološko patruljo, ki je prispela na kraj dogodka, kjer se je zgodil spust smrdljive tekočine ( po vonju sodeč, naj bi bila gnojnica) iz cisterne. Patrulja AAG je na kraj dogotka prispela okoli 18.40 ure.

Patrulja AAG je ugotovila, da na kraju dogodka tam ni več nikogar, razen izlitja tekočine. Pred tem je bila na tej lokaciji, že policija iz Ilirske Bistrice(preverjeno), ki smo obvestili iz AAG, informacijo pa smo prejeli od podžupana Ilirske Bistrice g.Vojkota Tomšiča, ta je poklicala okoljsko inšpekcijo, vendar ta ni prišla, ker je kar po telefonu ugotovila (brez analiz), da gre za gnojevko, ki pa da ni nevarna. Cisterna iz katere so pretočili tekočino v traktorske cisterne, pa je ostala na kraju dogodka do jutra. Koliko je bilo izpusta je težko reči, ker je šlo verjetno za prečrpavanje iz cisterne v traktorsko cisterno.

Delitev stroškov za toploto spreminja navade in spodbuja k ukrepanju. Predstavljamo primere dobre prakse iz Trbovelj, Kranja, Maribora in Ljubljane.

Uvedba delitve stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode je mnoga gospodinjstva spodbudila k spreminjanju potratnih navad  in izvedbi ukrepov varčevanja z energijo, kot so namestitev radiatorskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, menjava oken, izolacija zunanjih sten ali strehe. To kažejo tudi primeri dobre prakse v večstanovanjskih in poslovnih stavbah, kjer so delitev stroškov uvedli že v preteklih letih.

Študija je pokazala, da v nekaterih predelih Afrike upada število z malarijo okuženih komarjev. Podatki, ki so jih raziskovalci zbrali na območju Tanzanije, Eritreje, Ruande, Kenije in Zambije nakazujejo, da pogostost primerov malarije hitro upada. Kaj je razlog za izginjanje komarjev znanstveniki še raziskujejo.

Večina jih meni, da je upadanje njihovega števila posledica učinkovitosti posteljnih mrež, vendar pa je pri tem potrebno poudariti, da komarji izginjajo tudi iz območij, kjer posteljne mreže niso običajne. Rezultati študije so nedvomno navdušujoči, a se znanstveniki bojijo, da komarji ne izginjajo, ampak se bodo vrnili v še nevarnejši obliki.

Vir: svarog.org

Boljše ravnanje z odpadki ponuja odlično priložnost za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, razkriva novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA). Poročilo z naslovom »Waste opportunities – Past and future climate benefits from better municipal waste management in Europe« vključuje podatke iz 27 držav članic EU (razen Cipra) ter Norveške in Švice.

Poročilo ocenjuje, da bi države lahko z boljšim ravnanjem z odpadki do 2020 na leto prihranile izpuste, enakovredne 78 milijonom ton ogljikovega dioksida, kar pomeni 1,53 odstotka vseh evropskih izpustov leta 2008.

Vse večje globalno povpraševanje po čisti energiji iz biomase bi lahko povzročilo prisvajanje zemlje v revnejših državah, kjer je varnost preskrbe s hrano nizka, neurejene pa so tudi pravice dostopa do zemlje, opozarja poročilo »International Institute for Environment and Development (IIED)«.

»Vse večji pritisk na dostop do zemlje bi lahko ogrozil preživetje in preskrbo s hrano v nekaterih najrevnejših državah na svetu,« je sporočila neprofitna raziskovalna organizacija iz Londona in zato pozvala k večjemu nadzoru nad globalnimi načrti za rast proizvodnje biomase. Energija iz biomase predstavlja 77 odstotkov svetovne obnovljive energije.

Obstoječi cilji glede uporabe biogoriv in ostalih vrst bioenergije temeljijo na nepravilnih izračunih izpustov ogljika in bi jih morali popraviti, ugotavlja poročilo 19 vrhunskih evropskih znanstvenikov. »Prepričanje, da so biogoriva v vsakem primeru ogljično nevtralna, je splošno sprejeto, a napačno. Potencialne posledice teh napak v izračunih so ogromne,« trdi znanstveni odbor Evropske agencije za okolje (EEA).

Evropska komisija se je strinjala, da bo za sedem let zamrznila pravila, ki uvajajo kazni za posredne vplive posameznih biogoriv, saj se strinja, da je znanstvena negotovost glede tega vprašanja prevelika. Deset organizacij, med njimi Svetovna banka in Program Združenih narodov za hrano, je vlade pozvalo, naj ukinejo politiko subvencioniranja biogoriv, saj dražijo cene hrane.

Evropski svet je prejšnji teden sprejel amandmaje evropskega parlamenta k osnutku direktive o plačevanju cestnine za težka vozila (direktiva o evrovinjeti). Amandmaji, ki jih je parlament sprejel 7. junija, odražajo kompromis, ki sta ga svet in parlament sprejela ob drugem branju predloga. Odobritev sveta pomeni, da je direktiva sprejeta, države članice Evropske unije bodo tako imele dve leti časa, da jo vključijo v svoje pravne sisteme.

Nova direktiva bo nadomestila staro iz leta 1999, njen cilj pa je zmanjšanje onesnaženja zaradi tovornega prometa, omogočanje pretoka prometa in izogibanje zastojem. Za to naj bi poskrbelo tako imenovano zaračunavanje zunanjih stroškov onesnaženja zraka. Države članice bodo lahko zunanje stroške tovornjakom zaračunale ob vseh do zdaj znanih cestninah. Zaračunavanje cestnin se bo lahko spreminjalo glede na zgoščenost prometa.

Volvo je objavil, da se bo povezal s Siemensom pri razvoju in izdelavi avtomobilov na električni pogon. Obe korporaciji bosta skupaj razvijali tehnologijo vožnje na električni pogon in napajanja Volvovega modela C30, ki ga razvijajo tudi kot vozilo na hibridni pogon. Prve avtomobile naj bi preizkusili do konca letošnjega leta, prihodnje leto pa naj bi Siemens testiral 200 vozil, saj jih bo vključil v svoj vozni park.

Siemens je že podpisal pogodbi s podjetji BMW in Renault, za kateri bo razvijal opremo za polnjenje akumulatorjev. Vse te povezave so del Siemensovega načrta, da bi postal »pionir na področju električne mobilnosti«, kot se je izrazil izvršni vodja industrijskega sektorja pri Siemensu Siegfried Russwurm.

Greenpeace je danes objavil interaktivni zemljevid, ki omogoča pregled jedrskih elektrarn v vseh evropskih državah ter  vpogled, kako so se posamezne elektrarne odrezale na stresnih testih [1]. Po katastrofi v *censored*ušimi so vsi upravljalci jedrskih elektrarn iz Bruslja dobili navodila, naj v svojih enotah izvedejo stresne teste [2] ter rezultate čimprej objavijo. Namen testov je ugotoviti, ali lahko elektrarne prestanejo ekstremne scenarije, kot so potres, poplave, prekinjena dobava elektrike in prekinitev hlajenja. Številni upravljalci se vse do danes temu pozivu niso odzvali.

Pri analizi tistih poročili, ki so bila objavljena, je Greenpeace odkril številne nepravilnosti in pomanjkanje informacij. Številna poročila ne vključujejo rezultatov testiranja hkratne odpovedi več reaktorjev, do katerih je prišlo v *censored*ušimi, prav tako je v veliki meri zanemarjena nevarnost strmoglavljenja letal.

Pričela se je uradna kampanja Evropske komisije  z naslovom »Budna generacija. S svojimi odločitvami spreminjate svet!«, katere namen je potrošnike spodbuditi, da postane učinkovita raba naravnih virov njihova navada. Namen akcije je ozavestiti posameznike, kako pomembna je pametna uporaba omejenih naravnih virov, ter jih spodbuditi, da razmislijo o tem, kako njihovi nakupi vplivajo na planet.

Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem dejal: »V času gospodarskih težav in usihanja virov moramo ponovno razmisliti o nekaterih svojih navadah. S skrbnejšo uporabo virov prispevamo k varovanju okolja, obenem pa varčujemo in zmanjšujemo stroške poslovanja. Gre za to, da z manjšo porabo naredimo več. Vsak lahko prispeva svoj delež. Le zbuditi se moramo!«

Podjetja bi morala spodbujati trajnostne izdelke in storitve, ne glede na stanje gospodarstva in ne glede na to, ali potrošniki to od njih zahtevajo, ali ne, ugotavlja poročilo vplivne skupine Forum for the Future. Poročilo je pod drobnogled vzelo štiri scenarije nadaljnjega razvoja industrije potrošnih dobrin skupaj z vedenjem potrošnikov.

Globalni izzivi kot so podnebne spremembe, pomanjkanje virov in hitra rast prebivalstva od nas zahtevajo, da »globalno gospodarstvo po novem zgradimo okrog trajnostnih in nizkoogljičnih vzorcev potrošnje«. Gospodarstvo mora spoznati tveganje netrajnostnih praks, ki daleč presega vsakršen takojšnji vložek v preusmeritev delovanja k trajnostnemu. Poročilo ugotavlja, da bi tako delovanje lahko pomenilo, da bo do leta 2020 delovanje v skladu z načelom trajnostnega razvoja postalo prevladujoče.