Friedrich Hebbel (1813-1863)

Ptiča se mi ne dotikaj nikdar več
Peruti so mu bile dane,
Da s svojo sladko melodijo
Zemljo in nebo prepleta;
Od zgoraj prisluškuje angel semkajdoli,
Spodaj v omotici otroška duša
veselo trepetaje njegovo pesem pije
sveto mi je življenje tako.

Zakaj iščeš prijatelja, kadar imaš časa odveč?
Vedno ga poišči, kadar imaš čas za življenje. Njegova naloga je, da izpolni tvojo potrebo in ne, da izpolni tvojo praznino.
In v svežini prijateljstva naj bo smeh in veselje, ki ga prijatelja delita.

Prijatelj je odgovor na tvoje potrebe. Je polje, ki ga seješ z ljubeznijo in žanješ s hvaležnostjo. Je tvoja miza in tvoje ognjišče. Kajti k njemu prihajaš z lakoto in ga iščeš, da bi našel mir.

Pomemben je samo človek, ki glas vetra spremeni v pesem, čudovito zaradi njegove ljubezni.

Kahlil Gibran

Sklad za mladinske iniciative jugovzhodne Evrope

SPD Erazem in Open Society Institute New York
Sklad za mladinske iniciative jugovzhodne Evrope
Sklad podpira programe, ki vzpodbujajo strpnost, razumevanje, med-etnicni
dialog, odgovornost, prostovoljno delo, vodenje, demokraticne vrednote,
multikulturalizem, nenasilno resevanje konfliktov...
Rok prijave: 11/04/03
http://www.artservis.org/izpis_dogodka.asp?hF=622

,

Iraška vojna ni zadnja. Dokler bodo klavnice, bodo vojne. Leonardo, Shaw, Gandhi, Tolstoj, Schweitzer, Isaac Bashevis Singer, Pitagora, Jezus, Buddha, Zaratustra in mnogi mnogi drugi misleci so vedeli, da bo mir na svetu šele, ko bomo sklenili mir s trpečimi živalmi, ki jih imamo za sužnje. Na medmrežju so podatki o tem, da bodo vojne, dokler ne sklenemo miru z največjo in najbolj preganjano populacijo zemlje. Poiščite: meat eating cause of war ali all-creatures.org ali meat eating peace ali the psycology of cruelty, humane religion, eternal Treblinka (800.000 bralcev). Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo pobijali med sabo. Resnično, kdor seje semena umora in trpljenja, ne more žeti veselja in ljubezni."

Ubijanje živali je povzročilo ekološko katastrofo, nastale so puščave, pragozdovi izginjajo, na deset tisoče zvrst živali in rastlin je že izginilo, led na obeh polih se topi, ozonska luknja vpliva na vremenske katastrofe, teror v klavnicah povzroča potrese in priteguje satanske duhove, adrenalin živali v smrtnem strahu povzroča pri ljudeh agresivnost in depresije, raka, srčne in sto drugih bolezni ter bolečo in prezgodnjo smrt.

Ne poskušaj živeti kot da je čas resničnost, ki ti lahko ukrade življenje. Življenje je kratko, pa vendar trenutek presega večnost.
zenovski grafit

Pot je popolna in vseobsežna kakor brezmejno vesolje; nič ne manjka, nič ni odveč, toda ker um še naprej dela razlike, je njegovo svojstvo zakrito.
mojster Seng-T'san (umrl l. 606)

Vsa modrost prihaja iz bistva uma in ne iz zunanjega vira. Ne imejte napačne predstave o tem. To se imenuje 'pravilna uporaba jaza'.
mojster Hui Neng

Človek je pri padanju na zemeljsko raven zgubil vse rodne pravice, zgubil skladnost z Bogom in spravil v nesoglasje vse note življenja.

Nesozvočje in zlo je eno in isto. Tako je zlo človekov proizvod.

Semena ne klijejo v luči. Ne rastejo, dokler niso našla tal in se v njih skrila pred lučjo.

Človek se je razvil kot seme večnega življenja. Toda v etrih Tro-Enega-Boga je bila svetloba premočna, da bi semena rasla.

Smrt ne pomeni konec življenja. Grob ni človekov cilj nič bolj kot bi bilo seme določeno za zemljo. Življenje sledi smrti. Za seme se zdi, da umre. Toda iz njegovega groba se drevo dvigne v življenje.

Bog ni Bog mrtvih kosti, ampak Bog živega človeka.

LEVI

Sri Chinmoy sodi med najbolj zanimive pesnike in filozofe 20. stoletja. Rojen je bil leta 1931 v Bengaliji (Indija). Svojo mladost je preživel v Ashramu (samostanu). Leta 1964 se je preselil v New York.

Znan je po svoji vsestranskosti, saj ni le pesnik, je tudi skladatelj, slikar, glasbenik in športnik. Že vsa leta tudi veliko predava po raznih univerzah.

Njegova filozofija poudarja prav posebno moč srčne dobrote in prisrčnosti.

V svojih aforizmih o duhovnem srcu pravi takole:

Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati.

Rastline imajo precej vode.
Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode
leseni deli do 50%
plodovi 10 do 15%
mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice)
Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena.
Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu.

O NATU

Vsekakor bi morali najprej poudariti pomen varnosti ter pomen miru. Zgleda, kot da iščemo varnost, ne pa mir. Kajti med tem dvojim, je povsem bistvena razlika. Vzrok za varnost je STRAH, ki je tudi temeljni dejavnik razprave o vstopu v NATO. Več ko je strahu, bolj ko se bojimo, bolj si želimo varnosti ter meja in organizacij, ki bi nas naj obvarovale pred morebitno nevarnostjo.

Vendar pa iskati varnost na tem svetu, je zaenkrat povsem nesmiselno, saj preži nešteto oblik vseh mogočih nevarnosti tako zunaj, kot tudi znotraj meja. Če ste dovolj iskreni do sebe, boste videli, da si ne želite miru, temveč varnost. Radi bi varnost, »materinsko zatočišče«, ker je ta svet poln krutosti, nasilja, agresivnosti, itn. To je tisto kaj iščete. Varnost in ne mir. Če bi si zares želeli mir, ga zares radi čutili in hkrati tudi živeli, je potrebno odpraviti željo ali hrepenenje po varnosti.

Nekoč je živel človek, ki se mu je v sanjah kdaj pa kdaj prikazoval Bog. To svetlobno bitje je bilo polno ljubezni in miru, da ga je kar spreletaval srh občutka blaženosti. Po takih sanjah, se je vedno prebudil in razmišljal o Bogu. Odločil se je, da če bo kdaj potreboval njegovo pomoč, ga bo takrat, ko se mu bo ponovno prikazal v sanjah, prosil za njegovo pomoč.

Tako ga je ob taki priliki prosil, da bi uspešno končal šolo in jo je, da bi dobil službo in jo je, da bi spoznal sebi primerno dekle in jo je, da bi dobil otroke in jih je, da bi dobil boljšo službo in si zgradil hišo in jo je, da bi dobil vnuke in jih je. Ko je bil že tako star, da je vedel, da bo kmalu umrl, se mu je ponovno prikazal Bog.

Če hočeš bolje razumeti zgodbe, ki jih tu pišem in sem jih slišal od svojega učitelja in mojstra, ti svetujem, da prebereš tudi Mojo zgodbo z Maharajijem in članek z naslovom Kdo sem jaz in seveda vse ostale. :)


Nekoč je v neki kraljevini živel kralj, ki so ga vsi imeli radi zato, ker je bil prijazen in dober kralj.
Na žalost je bil že zelo star, poleg tega pa ni imel še nobenih sorodnikov.
Ko je umrl, so bili kraljevi ministri v hudi zadregi, koga postaviti za novega kralja. Nihče od ministrov si ni upal predlagati sebe, ali koga drugega, saj so se preveč dobro poznali med sabo, poznali so vse svoje slabosti in slabosti drugih ministrov. Vedeli so, da bo ljudstvo sprejelo le takšnega kralja, ki bo vsaj tako dober, kot pokojni kralj, nobeden od njih pa njegovih vrlin na žalost ni imel.

Nenadoma je sredi žolčne razprave ministrov o naslednjem vladarju, v kraljevo dvorano vstopil tujec in se lepo sproščeno usedel na kraljevi prestol.

To je lepo ponazorjeno v francoski legendi o zrnu zlata: Siromak je šel po cesti in srečal popotnika. Ta ga je ustavil in rekel:

»Dobri prijatelj, vidim, da ste revni. Vzemite to zlato zrno, prodajte ga in bogati boste do konca svojih dni.«
Revni mož je bil strašno vesel svoje sreče in je nesel zlato domov. Takoj je našel delo in postal tako premožen, da ni prodal zlata. Minila so leta in postal je pravi bogataš. Nekega dne je na cesti srečal berača. Ustavil ga je in mu rekel:

»Dobri prijatelj, dam vam to zlato zrno in če ga prodate, boste vse življenje bogati.«

Berač je zrno vzel, ga dal oceniti in ugotovil, da sploh ni zlato.

Prvi siromak je obogatel, ker se je počutil bogatega, misleč, da je zrno res zlato.

Vsak človek nosi v sebi zlato zrno. To je zavest zlata, zavest obilja, ki prinese bogastvo v njegovo življenje.

knjiga: IGRA ŽIVLJENJA IN KAKO JO IGRATI
Florence Scovel Shinn

Šel sem kot berač od praga do praga po vaški cesti,
ko se je prikazal v daljavi tvoj zlati voz kakor sijajen sen,
in čudil sem se,
kdo je ta kralj vseh kraljev.

Moje upanje je zakipelo in zdelo se mi je,
da so moji žalostni dnevi pri kraju,
in stal sem in čakal na miloščino,
ki mi bo dana, ne da bi prosil zanjo,
in na bogastvo, ki bo razsejano vsenaokoli po prahu.

Teh resnic učite svoje otroke:

Učite jih, da ne potrebujejo ničesar zunaj sebe, da bi bili srečni – ne osebe, ne kraja, ne stvari – in da pravo srečo lahko najdejo znotraj samih sebe. Učite jih, da so zadostni že sami po sebi.

Učite jih tega in naučili jih boste vsega.

Učite jih, da je neuspeh iluzija, da je vsako poskušanje uspeh in da vsak trud prispeva k zmagi, pri čemer prva ni nič manj veličastna od zadnje.

Učite jih tega in naučili jih boste vsega.

Smo popotniki na kozmičnem potovanju - zvezdni prah, ki se vrtinči v vijugah in vrtincih neskončnosti. Življenje je večno. Izrazi življenja pa so kratkotrajni, trenutni, bežni. Za hip zastanemo, toliko, da se spoznamo, vzljubimo, da drug z drugim delimo usodo. Če usodo delimo ljubeče in čistega srca, bo vsak trenutek postal vreden življenja.

Milka

Turisti, ki so s seboj odnesli kamenje s stene Uruluja, ki je najsvetejše mesto avstralskih Aboridžinov, so začeli vračati svoje spominke, saj so namreč prepričani, da jim prinašajo smolo.


Doslej so "skesani" turisti vrnili že za 7,5 kilogramov kamenja, je sporočila direktorica narodnega parka Uluru Kata-Tjuta Brooke Watson. "Kaže, da kamenje vsem prinaša nesrečo, saj ga vsakodnevno prejemamo z različnih koncev sveta," je še dodala Watsonova. Avstralske oblasti pa so tudi prepovedale prilaščanje kamenja z območja znamenitega monolita, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Sydneya. Letno aboridžinsko sveto zemljo obišče približno 500.000 obiskovalcev, veliko pa se jih kljub nasprotovanju tamkajšnjih Aboridžinov povzpne tudi na vrh Uruluja.

Nekoč je živel deček, ki se ni mogel odločiti za eno stran. Ko je stal na levem bregu reke, se mu je desni kazal v svoji najlepši in najzapeljivejši obliki; ko pa je priplaval na desni breg, se je vsa lepota preselila tja, od koder je ravnokar prišel. Ob pogledu na dečka je reka popolnoma obupala in ga iz usmiljenja odnesla s seboj.

Da se boste v življenju laže odločili, spijte žajbljev čaj.

******
BREUSS (Rak/levkemija – nasveti za zdravljenje različnih bolezni) pravi takole:

ZGODOVINA AYURVEDE

Ajurveda je najstarejši medicinski sistem, ki sega tisoče let pred Kristusovo življenje. Več kot 5000 let uporabe ga gotovo uvršča med najbolj zanesljive sisteme preventive in zdravljena.

V prevodu beseda 'ajurveda' pomeni vedo ali znanost o življenju. Ajurvedo so odkrili in razvili starodavni indijski modreci, znani kot Rišiji. Zaradi svoje povezanosti tako z duhovnimi, kot s fizičnimi svetovi, so lahko odkrili osnovno naravo univerzuma in človekovega mesta v njem. Razvili so ustno tradicijo prenašanja znanja, ki je bilo tekoče in je omogočalo razvoj.

Z začetkom letošnjega leta so začeli veljati novi predpisi o odstranjevanju izrabljenih pnevmatik, ki temeljijo na uredbi o načinu, predmetu in pogojih upravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi odpadki. Bistvo novih predpisov je, da je zadnji uporabnik dolžan poskrbeti za ekološko primerno odstranitev izrabljenih pnevmatik. Najbolj enostavno to stori, če ob zamenjavi z novimi pnevmatike pusti pri vulkanizerju, vendar pa to ni brezplačno: za vsak kilogram pnevmatike je potrebno plačati 34,80 tolarja (DDV vključen), kar znaša za štiri pnevmatike približno 1000 SIT.

Božo Rustja: DROBNE ZGODBE Z BISEROM

V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.

DOBRI IN SLABI SOSEDJE

Na verandi kmečke hiše sta sedela dedek in vnuk. Slišala sta, kako je po slabi in malo vozni poti mimo hiše pripeljal avto. Ko ju je voznik avtomobila zagledal, se je ustavil in vprašal, kod gre pot do bližnjega mesta. Ko sta mu povedala za pot, se je voznik napotil k avtu. Toda naredil je le nekaj korakov, ko se je obrnil in vprašal starčka:

»Povejte mi, gospod, kakšni so ljudje tod v okolici?«

»Zakaj sprašujete?« je vprašal stari oče. Tujec je stopil bliže in rekel:

Božo Rustja: DROBNE ZGODBE Z BISEROM

V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.

KAKO UJETI OPICE?

Nekateri lovci so iznašli poseben način za lov opic. V škatlo iz trde lepenke vrežejo luknjo in vanjo položijo okusen oreh. Luknja je ravno prav velika, da gre lahko opica s svojo roko vanjo, a premajhna, da bi tudi ven potegnila roko, ko bo v njej držala oreh.

Opica ima tako dve možnosti. Lahko spusti oreh in potegne prazno roko ali pa obdrži oreh in ostane v pasti.

Opice običajno ne spustijo oreha.

Kaj v življenju mi ne moremo 'spustiti'? Na kaj smo mi 'privezani' v življenju? Dokler sem privezan na določeno stvar, nisem svoboden, ampak v pasti.

Božo Rustja: DROBNE ZGODBE Z BISEROM

V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.

KJE SO TVOJE SPOSOBNOSTI

Ameriški farmar je bil na robu propada. Zemljo je prizadela katastrofalna suša. Pridelek na polju se je sušil, v vodnjakih je zmanjkalo vode. V tej stiski se je pogodil z veliko naftno družbo, ki je domnevala, da so pod njegovimi polji ležišča nafte. Po pogodbi bi kmet začel s poskusnimi vrtinami na stroške naftne družbe. Če bi kmet našel nafto, bi mu pripadal visok odstotek dobička od črpanja in prodaje. Če pa nafte ne bo, mu bo propadla še tako skromna žetev.

Kmet ni imel nikakršne izbire. Globoko je zabredel v dolgove in iskal je rešitev. Na svoje veliko začudenje je v nekaj mesecih vrtanja prišel do nafte.

Izkazalo se je, da so bila pod njegovo skopo zemljo bogata najdišča nafte.

Naše osebne sposobnosti in darovi so zelo podobni tem ležiščem nafte. Običajno ležijo pod površjem in čakajo, da jih kdo odkrije. Ali smo kdaj pomislili, da jih največkrat odkrijemo v neugodnih in težkih življenjskih okoliščinah?