Pregled rezultatov za leto 2021/2022 na področju zero waste občin
V letu 2021 se je mreži zero waste občin pridružilo 7 novih, in sicer Mestna Občina Kranj z okoliškimi občinami Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko ter občini Škofja Loka in Železniki. Na Gorenjskem imamo tako skupaj kar 10 občin, ki so se zavezale k zmanjševanju odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi. Dolgoročni cilj je tudi regijsko sodelovanje in optimizacija implementacije zero waste ukrepov na tem območju.

Za novo pridružene občine je to pandemično leto predstavljajo izhodiščno točko in spoznavanje z zero waste konceptom. Že v letu 2022 so se aktivno lotile izvajanja zastavljenih ukrepov iz zero waste strategije. Dogodki v živo so bili spet v polnem teku, zato smo za organizatorje prireditev v različnih občinah izvedli delavnice o zmanjševanju količin odpadkov in boljšem ločenem zbiranju.

Ozonska plast v zgornjih plasteh ozračja, ki ščiti življenje na Zemlji pred smrtonosnim sončnim sevanjem, se bo v naslednjih nekaj desetletjih obnovila. Vendar bi lahko sporni načrti za omejitev globalnega segrevanja ta napredek izničili, izhaja iz objavljene študije, pri kateri je sodelovalo več kot 200 mednarodnih strokovnjakov.

Od sredine 70. let prejšnjega stoletja nekateri industrijski aerosoli povzročajo tanjšanje ozona v stratosferi, in sicer v območju okoli 11 do 40 kilometrov nad površjem Zemlje. Leta 1987 je zato skoraj 200 držav podpisalo Montrealski protokol o omejevanju ozonu nevarnih snovi.

Brazilski predsednik obljubil boj proti krčenju gozdov v Amazoniji
Boj proti podnebnim spremembam je dobil nov zagon, potem ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v sredo na podnebni konferenci ZN COP27 v Egiptu obljubil omejitev krčenja gozdov v Amazoniji, voditelji članic skupine G20 pa so v Indoneziji obnovili zavezo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Tukaj sem, da vam povem, da se je Brazilija vrnila v svet. Zelo odločno se bomo borili proti nezakonitemu krčenju gozdov v Amazoniji," je dejal Luiz Inacio Lula da Silva in pri tem napovedal ustanovitev ministrstva za domorodce, ki bo ščitilo ranljive skupnosti v tej obsežni regiji.
"Brez zaščitene Amazonije ni svetovne podnebne varnosti in ni nam treba povzročiti krčenja niti enega metra amazonskega pragozda, da bi bili še naprej ena največjih proizvajalk hrane na svetu," je opozoril.

Izid pogajanj COP15 je le obliž za zaščito biotske raznovrstnosti
V Montrealu se je zaključila COP15, 15. konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti. Po dolgih pogajanjih so sprejeli Globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal.

Ta je sicer označen kot zgodovinski dosežek, a je le začetek prizadevanj, potrebnih za zaustavitev množičnega izumrtja. Okvirni sporazum sicer priznava pomembno vlogo staroselskih ljudstev pri zaščiti in varovanju narave, vendar grožnja množičnega izumrtja še vedno ni naslovljena v zadostni meri.

Poliester, akril in najlon so le drugo ime za nafto in zemeljski plin
V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki v ospredje postavlja tekstil, Ekologi brez meja opozarjajo na problematično povezavo z industrijo fosilnih goriv. 70 % naših oblačil je izdelanih iz plastike.

Ekologi brez meja, eni izmed pobudnikov Dneva v rabljenih oblačilih, ki so pred desetletjem pričeli s popularizacijo in detabuizacijo izmenjav oblačil, ob letošnjem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov izpostavljajo povezavo med tekstilno industrijo in industrijo fosilnih goriv. To je tudi prva tema, ki jo ob podpori podjetja Hofer predstavljajo v obliki video vsebin, ki so namenjene ozaveščanju ter podpori trajnostnim procesom v izobraževalnih in drugih ustanovah.

Analiza 'pacifiškega otoka smeti': večina odpadkov izvira iz petih svetovnih regij
Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Od leta 1950 smo na svetu proizvedli 9,5 milijarde ton plastike, več kot tono plastike na vsakega Zemljana torej. A recikliramo le devet odstotkov vse plastike, neučinkovito upravljanje z odpadki pa je vodilo v to, da je osem milijonov ton plastike pristalo v rekah, ob obalah in oceanih, piše El pais. 

Ribno Alpine Resort postal prvi prejemnik evropskega Zero waste poslovnega certifikata, v mreži Zero waste Slovenija tudi nova nastanitev in prva restavracija
Zunanji strokovnjaki organizacije Mission Zero Academy (MiZA) so za Ribno Alpine Resort revidirali uspešnost izvajanja zero waste ukrepov in skladnost s strogimi pogoji, ki jih zahteva Zero waste (ZW)  poslovni certifikat. Revizija je z oceno dveh zvezdic od treh nagradila trud resorta, ki že od 2016 z Ekologi brez meja izvaja ukrepe za odgovorno ravnanje z naravnimi viri in odpadki. 

»Vse več ljudi si želi počitnikovati na trajnosten način in certifikat je pečat odličnosti za turistične ponudnike, ki dokazujejo, da ponujajo to možnost. Ribno Alpine Resort je s svojo ambicioznostjo, vodstvom in vsakodnevnim izvajanjem praks za zmanjševanje odpadkov navdihnil na tisoče turistov, študentov in strokovnjakov za ravnanje z odpadki. Nedvomno si zasluži zero waste poslovni certifikat in v čast nam je podeliti to priznanje. So živi dokaz, da so počitnice brez odpadkov možne in prijetne," poudarja vodja MiZA, Kaisa Karjalainen.

Čeprav lahko določene električne avtomobile napolnimo že precej hitro, težava nastane, ko se z električnim avtomobilom odpravimo na res dolgo pot. Zato so pri podjetju NIO že pred časom predstavili inovativno zamisel sistema izmenljivih baterij. To v praksi pomeni, da bi napredni sistem v zgolj nekaj minutah iz avtomobila samodejno odstranil obstoječo baterijo in jo nadomestil s povsem napolnjeno.

Električnemu vozilu bi torej avtonomijo zagotovili v enakem času, kot ga danes potrebujemo za polnjenje vozil na fosilna goriva. Podjetje NIO je prve tovrstne postaje za zamenjavo baterij postavilo na Kitajskem, namenjene pa so njihovemu električnemu terenskemu vozilu SUV ES8.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi.

Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Slovenija z največ certificiranimi Zero waste občinami. S tremi zvezdicami nagrajene Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica.
Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat “Zero waste občina” z oceno treh zvezdic od petih, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Evropski certifikat, ki ga v Sloveniji implementirajo Ekologi brez meja, je namenjen spodbujanju in pospeševanju prehoda evropskih mest v družbo brez odpadkov in izvajanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Omenjene občine se pridružujejo Bledu in Gorjam, Slovenija pa je tako postala država s trenutno največ certificiranimi občinami. 

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so ustanoviteljice JKP Vrhnika, ki je odgovorno za zbiranje komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje poteka že od devetdesetih, ko so med prvimi prepoznali nujo po ohranjanju naravnih virov. Pridružitev evropski zero waste mreži leta 2014 je bila skoraj samoumevna poteza, ki je še bolj poglobila zavedanje o pomembnosti zmanjševanja količin odpadkov ter željo po spremembi potrošniških vzorcev in poslovnih procesov v duhu zero waste. 

Ne moremo si več privoščiti, da ne bi prešli na oskrbo z obnovljivo energijo in lokalno ekološko hrano ter na trajnostno mobilnost
7. nacionalna konferenca Dovolj za vse, ki je potekala pod naslovom »Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo«, je pokazala, da kljub kombinirani krizi  številne skupnostne prakse utirajo pot v podnebno nevtralno družbo. Še več - kriza lahko deluje kot katalizator, ko prehajamo od posameznih dobrih praks v pospešeno trajnostno tranzicijo na ključnih področjih življenja. 

Trenutno se soočamo z vsaj z dvema megatrendoma, ki sta vseprisotna v medijih in tudi v vsakdanjem življenju. Na eni strani je inflacija, t.j. splošna rast cen in hkrati padec nabavne vrednosti denarja. Drugi naraščajoči trend je globalno segrevanje, ki sproža podnebne spremembe, ki jih vse pogosteje imenujemo podnebna kriza ali celo podnebni zlom.

Zgodovinski neuspeh pri zmanjševanju onesnaževanja avtomobilov in tovornjakov - Evropska komisija dala prednost dobičkom avtomobilske industrije
Še več desetletij bo na naših cestah dodatnih 100 milijonov avtomobilov, ki bodo zelo onesnaževali zrak, čeprav obstajajo stroškovno učinkoviti načini za zmanjšanje njihovega vpliva na kakovost zraka.

Evropska komisija (EK) je zavrnila nasvet svoje lastne strokovne skupine glede novih pravil za emisije zračnih onesnaževal (Euro 7), ki jih izpuščajo vozila. S to odločitvijo, zaradi katere bodo proizvajalci lahko lažno zeleno oglaševali dodatnih 100 milijonov vozil, ki močno onesnažujejo zrak in ki bodo prodana v desetletju do leta 2035, se je postavila na stran avtomobilskih lobistov. Poleg tega je EK v zadnjem trenutku razrahljala tudi predloge pravil glede onesnaževanja s trdimi delci za težka vozila in se s tem uklonila dodatnemu pritisku proizvajalcev tovornjakov.

V super volilnem letu smo Ekologi brez meja na piko vzeli lokalne volitve. Že od začetka našega delovanja je sodelovanje z občinami eden od pomembnejših korakov na poti do družbe brez odpadkov.

Pričelo se je z akcijami Očistimo Slovenijo, leta 2022 pa že skoraj četrtina občank in občanov prebiva v občini z zero waste strategijo. Ker si želimo, da bi bilo takih še več, smo kandidate za županska mesta vprašali o njihovih načrtih in stališčih do okoljskih vprašanj.

Prelomni dogovor za podnebje: dogovor EU o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035
Pogajalci vlad držav EU ter poslancev Evropskega parlamenta so danes dosegli dogovor o prenehanju prodaje novih avtomobilov in kombijev z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035. Na odločitev so se odzvali v okoljski organizaciji Focus, ki pozdravlja dogovor, s katerim bo EU postala največje gospodarstvo, ki bo postopoma opustilo prodajo onesnažujočih vozil. Osebni avtomobili in kombiji povzročijo 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi.

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka Focusa, je podala oceno dogovora: »Pozdravljamo dogovor sprejet med vladami držav EU in Evropskim parlamentom. Promet je v Sloveniji zadolžen za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, zato lahko učinkovitejša vozila brez emisij, skupaj z električnim omrežjem, ki temelji na obnovljivih virih energije, pomembno prispevajo k zmanjšanju izpustov. Poleg tega, da so električna, bi si želeli, da bodo vozila v prihodnosti manjša, lažja in narejena pod strogimi okoljskimi kriteriji. Hkrati pa si prizadevamo, da bodo dopolnjevala poti, ki jih ne moremo opraviti peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.«

Gibanje Break Free From Plastic je danes izdalo novo poročilo o stanju implementacije Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje po državah EU. Po mnenju slovenskih predstavnikov gibanja, Ekologov brez meja, poročilo kaže napredek v večini držav, a tudi precej napak in pomanjkljivih ukrepov v njihovih načrtih za omejitev plastičnega onesnaževanja.

Prvo tako poročilo je bilo izdano lani, ko je potekel čas za prenos najstrožjih ukrepov iz direktive - prepovedi dajanja na trg in označevanja nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Takrat je zaostajalo še veliko držav, med njimi tudi Slovenija, Slovaška in Španija, ki so januarja 2022 prejele uradni opomin zaradi pomanjkljivega prenosa direktive. Razlog za to ni le pomanjkanja ambicije, ampak tudi, ker Evropska komisija takrat še ni pripravila nekaterih usmeritev za pravilni prenos direktive v naš pravni red.

Najstarejši fotovoltaični sistem na evropskih tleh že 40 let nemoteno dobavlja čisto električno energijo. „Metuzalem“ med proizvajalci čiste energije se nahaja na strehi Univerze uporabnih znanosti v Ticinu na jugu Švice in deluje nemoteno že od leta 1982.

Celoten energetski donos tega fotovoltaičnega sistema se že od samega začetka njegovega obratovanja oddaja v javno omrežje. Nameščena je bila fotovoltaična kapaciteta z zmogljivostjo 10 kilovatov - takrat še po ceni, ki je bila 100-krat višja od cene, ki jo za fotovoltaični sistem plačamo danes.

Vzorčenja mikroplastike v Sloveniji, Nemčije in Portugalske širijo tudi v druge evropske države
Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Projekt ‘Pirati plastike - dajmo, Evropa!’, pri katerem podatke pridobivajo osnovno- in srednješolci, se v okviru Evropskega leta mladih širi tudi v druge evropske države. V Sloveniji so se vzorčenjem pridružile nove skupine, poziv strokovnjakov pa je jasen - čas je za preprečevanje uhajanja plastike v naravo, raziskovanje njenega vpliva in zmanjšanje proizvodnje plastike. 

24 šol iz vse Slovenije je tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Akcije bodo potekale vse do sredine novembra, nekatere lokacije pa bodo služile za primerjavo z lanskimi podatki, ki so razkrili prisotnost mikroplastičnih delcev v polovici zbranih vzorcev in onesnaženost vseh analizirani rečnih brežin z odpadki. Dodatne koristne podatke bodo v letošnjem šolskem letu prispevale šole na območju Parka Škocjanskih jam, vzorčenju pa so se pridružile tudi družbe Zavarovalne skupine Sava s sedežem v Sloveniji.

ZPS IN EKO KROG: Slovenci smo leta 2020 porabili 236 mio plastenk za pijače, recikliranih je bilo zgolj 8,25 %. Čas je za vzpostavitev kavcijskega sistema in veliko vrnitev povratne embalaže.
Pogled na police v trgovinah hitro razkrije, da se je delež pijač v povratni embalaži bistveno zmanjšal, nekatere, predvsem diskontne trgovine jih sploh ne ponujajo, prevladujejo plastenke in pločevinke za enkratno uporabo. Že res, da imamo v Sloveniji precej velik delež ločeno zbrane embalaže, a to ni najbolj trajnostna rešitev.

Skladno s cilji EU je za recikliranje potrebno do leta 2025 ločeno zbrati najmanj 77 %, do konca leta 2029 najmanj 90 % plastenk. Za to so nujni učinkoviti sistemi zbiranja. Do sedaj se je z več vidikov, tudi stroškovnega kot najbolj učinkovit izkazal kavcijski sistem. Ta uspešno deluje že v 12 evropskih državah.

Populacije prostoživečih živali so se v manj kot enem človeškem življenju zmanjšale v povprečju za 69 %

• V tropih se populacije prostoživečih vrst močno zmanjšujejo
  
  
• Populacije sladkovodnih vrst so se zmanjšale za 83 %
  
  
• Indeks življenja na planetu, ki je sestavni del Poročila, kaže, da se čas izteka - vzpostaviti moramo družbo, v kateri je obnova narave nujna.

Opazovane populacije prostoživečih vrst - sesalcev, dvoživk, plazilcev in rib - so v povprečju za 69 % manjše kot leta 1970, poudarja novo poročilo WWF Living Planet Report (LPR 2022). Poročilo kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato opozarja vlade, podjetja in javnost, naj nujno uvedejo spremembe, da bi zaustavili uničevanje biotske raznovrstnosti.

Uredba o energetski revščini pravi korak, a potrebuje dopolnitve in nadgradnjo
Vlada je sprejela uredbo o energetski revščini. Okoljska organizacija Focus opozarja, da gre za pozitiven prvi korak pri urejanju področja, a da besedilo uredbe problematike energetske revščine ne zajame v zadostni meri. Zato bi bilo treba spremeniti in dopolniti nekaj pomembnih določb, saj le tako lahko uredba zares naslovi probleme ljudi, ki jih prizadene energetska revščina.

Prva stvar je sama definicija energetske revščine. Uredba trenutno v bistvu podaja dve definiciji, kar ni dobro. Problematična je predvsem druga opredelitev energetske revščine, ki pravi, da energetska revščina nastopi takrat, kadar strošek gospodinjstva za rabo energije predstavlja velik delež izdatkov glede na celoten razpoložljivi dohodek tega gospodinjstva.

Zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora je v boju s podnebno krizo nujno
Podnebne krize ne moremo nasloviti v zadostni meri, če ne udejanjimo sprememb tudi v našem sistemu oskrbe s hrano - tako na strani potrošnje kot na strani proizvodnje. Pri tem je za zmanjšanje ogljičnega odtisa v prvi vrsti nujno zmanjšati pridelavo in potrošnjo hrane živalskega izvora, t.j. mesa in mlečnih izdelkov.

Ponudba rastlinskih nadomestkov mesa se hitro povečuje, prav tako raste povpraševanje po njih. Da le-ti ne spadajo več med nišne izdelke in predstavljajo eno od možnih alternativ, je potrdilo tudi več kot 150 udeležencev včerajšnjega spletnega dogodka v organizaciji Umanotere.

Podnebna kriza in prehranska draginja - akutno krizo je treba reševati z dolgoročnimi trajnostnimi ukrepi 
»Nujno je že danes sprejeti trajnostne ukrepe za zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse, ki ima hkrati najmanjši možen vpliv na podnebje in okolje,« je bilo sporočilo okrogle mize Podnebna kriza in prehranska draginja - kako rešiti dve muhi na en mah?, ki je v organizaciji Umanotere potekala v Hiši EU v Ljubljani.

Brez spremembe v načinu proizvodnje in potrošnje hrane ne moremo v zadostni meri nasloviti podnebne krize, ki po drugi strani močno vpliva na pridelavo in ceno hrane.

Ob mednarodnemu dnevu kave Julius Meinl spodbuja prijaznost med ljudmi in do planeta - Posadili bodo 18.000 dreves

Ob mednarodnem dnevu kave 1. oktobra bo vrhunska kavarniška blagovna znamka Julius Meinl poskrbela za novo upanje v vsaki skodelici kave. V lokalih, kjer strežejo na odgovoren način pridelano kavo,  bodo namreč spodbujali prijaznost do planeta in med ljudmi.

Na ta dan bo tudi v približno 30 slovenskih kavarnah moč popiti kavo ter pridobiti kupon za drugo, brezplačno, za vsako sodelujočo kavarno pa bodo posadili drevo v eni od izvornih držav kave - Tanzaniji. Skupaj jih bo zraslo kar 18.000, in sicer v partnerstvu z okoljsko-aktivistično organizacijo Jane Goodall Institute. S tem želijo narediti svet kave bolj prijazen in trajnosten ter pokazati, da sta uživanje kave in varovanje okolja neločljivo povezana.