ZPS IN EKO KROG: Slovenci smo leta 2020 porabili 236 mio plastenk za pijače, recikliranih je bilo zgolj 8,25 %. Čas je za vzpostavitev kavcijskega sistema in veliko vrnitev povratne embalaže.
Pogled na police v trgovinah hitro razkrije, da se je delež pijač v povratni embalaži bistveno zmanjšal, nekatere, predvsem diskontne trgovine jih sploh ne ponujajo, prevladujejo plastenke in pločevinke za enkratno uporabo. Že res, da imamo v Sloveniji precej velik delež ločeno zbrane embalaže, a to ni najbolj trajnostna rešitev.

Skladno s cilji EU je za recikliranje potrebno do leta 2025 ločeno zbrati najmanj 77 %, do konca leta 2029 najmanj 90 % plastenk. Za to so nujni učinkoviti sistemi zbiranja. Do sedaj se je z več vidikov, tudi stroškovnega kot najbolj učinkovit izkazal kavcijski sistem. Ta uspešno deluje že v 12 evropskih državah.

Populacije prostoživečih živali so se v manj kot enem človeškem življenju zmanjšale v povprečju za 69 %

• V tropih se populacije prostoživečih vrst močno zmanjšujejo
  
  
• Populacije sladkovodnih vrst so se zmanjšale za 83 %
  
  
• Indeks življenja na planetu, ki je sestavni del Poročila, kaže, da se čas izteka - vzpostaviti moramo družbo, v kateri je obnova narave nujna.

Opazovane populacije prostoživečih vrst - sesalcev, dvoživk, plazilcev in rib - so v povprečju za 69 % manjše kot leta 1970, poudarja novo poročilo WWF Living Planet Report (LPR 2022). Poročilo kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato opozarja vlade, podjetja in javnost, naj nujno uvedejo spremembe, da bi zaustavili uničevanje biotske raznovrstnosti.

Uredba o energetski revščini pravi korak, a potrebuje dopolnitve in nadgradnjo
Vlada je sprejela uredbo o energetski revščini. Okoljska organizacija Focus opozarja, da gre za pozitiven prvi korak pri urejanju področja, a da besedilo uredbe problematike energetske revščine ne zajame v zadostni meri. Zato bi bilo treba spremeniti in dopolniti nekaj pomembnih določb, saj le tako lahko uredba zares naslovi probleme ljudi, ki jih prizadene energetska revščina.

Prva stvar je sama definicija energetske revščine. Uredba trenutno v bistvu podaja dve definiciji, kar ni dobro. Problematična je predvsem druga opredelitev energetske revščine, ki pravi, da energetska revščina nastopi takrat, kadar strošek gospodinjstva za rabo energije predstavlja velik delež izdatkov glede na celoten razpoložljivi dohodek tega gospodinjstva.

Zmanjšanje pridelave in potrošnje hrane živalskega izvora je v boju s podnebno krizo nujno
Podnebne krize ne moremo nasloviti v zadostni meri, če ne udejanjimo sprememb tudi v našem sistemu oskrbe s hrano - tako na strani potrošnje kot na strani proizvodnje. Pri tem je za zmanjšanje ogljičnega odtisa v prvi vrsti nujno zmanjšati pridelavo in potrošnjo hrane živalskega izvora, t.j. mesa in mlečnih izdelkov.

Ponudba rastlinskih nadomestkov mesa se hitro povečuje, prav tako raste povpraševanje po njih. Da le-ti ne spadajo več med nišne izdelke in predstavljajo eno od možnih alternativ, je potrdilo tudi več kot 150 udeležencev včerajšnjega spletnega dogodka v organizaciji Umanotere.

Podnebna kriza in prehranska draginja - akutno krizo je treba reševati z dolgoročnimi trajnostnimi ukrepi 
»Nujno je že danes sprejeti trajnostne ukrepe za zagotovitev oskrbe s kakovostno in varno hrano po dostopnih cenah za vse, ki ima hkrati najmanjši možen vpliv na podnebje in okolje,« je bilo sporočilo okrogle mize Podnebna kriza in prehranska draginja - kako rešiti dve muhi na en mah?, ki je v organizaciji Umanotere potekala v Hiši EU v Ljubljani.

Brez spremembe v načinu proizvodnje in potrošnje hrane ne moremo v zadostni meri nasloviti podnebne krize, ki po drugi strani močno vpliva na pridelavo in ceno hrane.

Ob mednarodnemu dnevu kave Julius Meinl spodbuja prijaznost med ljudmi in do planeta - Posadili bodo 18.000 dreves

Ob mednarodnem dnevu kave 1. oktobra bo vrhunska kavarniška blagovna znamka Julius Meinl poskrbela za novo upanje v vsaki skodelici kave. V lokalih, kjer strežejo na odgovoren način pridelano kavo,  bodo namreč spodbujali prijaznost do planeta in med ljudmi.

Na ta dan bo tudi v približno 30 slovenskih kavarnah moč popiti kavo ter pridobiti kupon za drugo, brezplačno, za vsako sodelujočo kavarno pa bodo posadili drevo v eni od izvornih držav kave - Tanzaniji. Skupaj jih bo zraslo kar 18.000, in sicer v partnerstvu z okoljsko-aktivistično organizacijo Jane Goodall Institute. S tem želijo narediti svet kave bolj prijazen in trajnosten ter pokazati, da sta uživanje kave in varovanje okolja neločljivo povezana.

Kako poteka umikanje plastičnih izdelkov za enkratno uporabo po Evropi? V Sloveniji se nadaljujejo zamude, a tudi nekaj dobrih ukrepov
Gibanje Break Free From Plastic je danes izdalo novo poročilo o stanju implementacije Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje po državah EU. Po mnenju slovenskih predstavnikov gibanja, Ekologov brez meja, poročilo kaže napredek v večini držav, a tudi precej napak in pomanjkljivih ukrepov v njihovih načrtih za omejitev plastičnega onesnaževanja.

Prvo tako poročilo je bilo izdano lani, ko je potekel čas za prenos najstrožjih ukrepov iz direktive - prepovedi dajanja na trg in označevanja nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Takrat je zaostajalo še veliko držav, med njimi tudi Slovenija, Slovaška in Španija, ki so januarja 2022 prejele uradni opomin zaradi pomanjkljivega prenosa direktive. Razlog za to ni le pomanjkanja ambicije, ampak tudi, ker Evropska komisija takrat še ni pripravila nekaterih usmeritev za pravilni prenos direktive v naš pravni red.

Poročilo o celoletnih meritvah NO2 na štirih lokacijah v Ljubljani
V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so na štirih “problematičnih” lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021.

Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (5 % odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, ki bo potekalo med 12. in 15. septembrom v Strasbourgu, se bo med drugim odločalo o dveh pomembnih predpisih, ki bosta soodločala o usodi gozdov v in izven Evrope.

13. septembra bodo poslanci glasovali o tem, kako ambiciozna bo Uredba o uvozu in izvozu izdelkov, katerih proizvodnja ne povzroča uničevanja gozdov (deforestacije).[i] Evropa je zaradi uvoza surovin in izdelkov iz krajev, kjer se za pridelovanjetega blaga uničuje gozd, eden največjih krivcev za deforestacijo na svetu, takoj za Kitajsko. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) industrijsko kmetijstvo povzroči več kot 90 % krčenja tropskih gozdov.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je v Državnem zboru obravnaval predlog Zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki je do 26. 9. 2022 še v javni razpravi. Zakon energetskim družbam in industriji v primeru kriznih razmer omogoča odstopanja od mejnih vrednosti emisij, določenih v okoljevarstvenih dovoljenjih.

Podjetja bi lahko na podlagi teh določb preklopila na rabo bolj umazanih goriv, ne da bi ob tem morala pridobiti kakršnokoli dovoljenje ali da bi bila opravljena presoja vplivov tovrstne zamenjave goriv na okolje. Gre za slabo rešitev in velik korak nazaj, zato v Umanoteri in društvu Focus predlagajo, da se v predlogu zakona opredeljena možnost odstopanja od (v okoljevarstvenih dovoljenjih) določenih emisijskih vrednosti za industrijo črta.

Nevladne organizacije, med njimi Focus, Oxfam, Deutsche Umwelthilfe in Transport and Environment, pred glasovanjem Evropskega parlamenta o zakonu EU o zelenih gorivih, ki bo 12. septembra, poudarjajo absurdnost uporabe živil za gorivo v času prehranske krize.

Nevladne organizacije so pred Evropskim parlamentom protestirale pod ključnikom #FoodNotFuel. Evropske poslance so pozvali, naj prenehajo spodbujati sežiganje poljščin za gorivo, saj to še dodano prispeva k svetovni prehranski krizi.

Turisti zavržejo več kot 100 ton hrane: kako zelen je v resnici slovenski turizem?
Je slovenski turizem res 'zelen' in trajnostno naravnan? Po imidžu zelene države smo boljši od drugih, po uspešnosti zagotavljanja trajnostne turistične izkušnje in ohranjanja zelenega pa smo primerljivi z drugimi razvitimi državami. V smeri slednjega moramo narediti še veliko, ocenjuje izr. prof s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem Emil Juvan.

Posledice nadaljevanja takšnega turizma, kot ga Slovenija ponuja danes, se bodo kmalu pokazale pri zagotavljanju čiste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je namreč že desetletja glavni atribut privlačnosti Slovenije na tujih turističnih trgih. S takšnim ekološkim odtisom turizem ogroža svoj lasten obstoj in kakovost bivanjskega okolja domače populacije, svari.

Kako otrokom in mladim približati okolijske teme? Vedno znova se izkazuje, da je prav področje odpadkov tisto, kjer lahko vsi nekaj postorimo. Tudi generacija, ki še nima moči odločanja, jo bo pa nekoč imela. Zato je pomembno, da tudi njim predstavimo ne le pomen ločenega zbiranja odpadkov, ampak tudi načine za njihovo preprečevanje. Zato smo veseli, da nas Ekologe brez meja osnovno- in srednješolci tako radi sprejmejo medse.

Večletne izkušnje sodelovanja s šolami so nam pokazale, da mlade najbolj pritegnejo problematike onesnaževanja s plastiko, hitra moda in zavržena hrana.

Obseg morskega ledu na Antarktiki prejšnji mesec manjši od julijskega povprečja

Pokritost Arktike z morskim ledom je bila prejšnji mesec za štiri odstotke nižja od povprečja

Po podatkih skupine EU-ja za satelitsko opazovanje je bil obseg morskega ledu na Antarktiki prejšnji mesec za sedem odstotkov manjši od julijskega povprečja v obdobju med 1991 in 2020 oziroma najmanjši v zgodovini merjenja.

Še dolga pot do podnebne nevtralnosti: ob zaključku projekta LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action)
Ob zaključki triletnega evropski projekt LIFE Unify (Bringing the EU Together on Climate Action), ki smo ga v Focusu izvajali skupaj z desetimi projektnimi partnerji, koordiniral pa ga je Climate Action Network Europe, predstavljamo predstavljamo nekaj bistvenih projektnih ugotovitev ter nadaljnjih napotkov za izboljšanje evropskih in nacionalnih podnebnih politik, za katere si bomo prizadevali tudi v okviru novega projekta LIFE TogetherFor1.5, ki ga začnemo izvajati v septembru.

Namen projekta Unify je bil pospešiti in olajšati pravičen ter pravočasen prehod držav članic EU v nizkoogljična in odporna gospodarstva. S tem namenom smo si v okviru projekta prizadevali za konsistentno in usklajeno podnebno ukrepanje na vseh ravneh  - od kratkoročnega in dolgoročnega načrtovanja politik preko Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) ter Dolgoročnih podnebnih strategij do Akcijskih načrtov za podnebje in energijo na lokalni ravni (SECAP).

WWF: Prva odstranitev jezu v Sloveniji - Sprostitev potoka Sevnična
Po uspešnem prvem odstranjevanju jezu v Črni gori, je WWF (Svetovna organizacija za varstvo narave) ob podpori European Open Rivers Programme (Evropska organizacija, ki zagotavlja finančna sredstva za obnovo rek) pričela izvajati projekte odstranjevanja ovir na rekah v Sloveniji. V Sloveniji bo kot prvi odstranjen jez Kopitarna na potoku Sevnična, ki se kot levi pritok izliva v reko Savo.

Po temeljitih raziskavah in terenskih ogledih se v partnerstvu z lokalno skupnostjo ter Ribiško družino Sevnica in s finančno podporo Open Rivers Programme bližamo prvi odstranitvi jezu v Sloveniji. Jez Kopitarna na potoku Sevnična je že dolgo neuporaben, njegova odstranitev bo prispevala k zmanjšanju izgube biotske raznovrstnosti ter ostalim koristim, ki jih zdrave, prosto tekoče reke zagotavljajo ljudem in naravi.

Pri oblikovanju podnebno-energetskih ukrepov je treba pozornost nameniti tudi morebitnim nezaželenim družbenim učinko
Organizacija Focus je objavila analizo nezaželenih družbenih učinkov podnebno-energetskih politik in ukrepov EU. Analiza predstavlja tudi nekaj ukrepov in priporočil za preprečevanje nezaželenih družbenih učinkov ukrepov, ki jih potrebujemo, da bi nas obvarovali pred podnebnim zlomom.

Poročilo se posebej posveča ženskam, saj raziskave in izkušnje kažejo, da so te med oblikovanjem in izvajanjem ukrepov proti podnebnim spremembam ter za pravičen in zelen energetski prehod pogosto v deprivilegiranem položaju.

Pred nami je nov vročinski val, pred katerim se nekateri ljudje ne bodo mogli zaščititi. Vse več vročinskih valov pomeni tudi večje število smrti zaradi vročine. V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Zato želimo opozoriti na problem poletne energetske revščine tudi odločevalce pri sprejemanju novih ukrepov in politik, saj je ukrepanje nujno.

Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, ki upoštevajo bolj vroča poletja, morajo vključevati več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo. Prednost je treba dati politikam in strategijam, povezanim s prenovo stavb, da bi izboljšali splošno energetsko učinkovitost stavb in izkoristili potencial obnovljivih virov energije.

Biogoriva ne prispevajo k podnebnim ciljem, ampak jih s poganjanjem deforestacije še poslabšujejo
Povečevanje uporabe biogoriv ne prispeva k okoljskim ciljem, opozarjajo okoljske organizacije. Še več, proizvodnja biogoriv pogosto povzroča uničenje habitatov, krčenje gozdov in skoraj trikrat višje emisije CO2 kot fosilno dizelsko gorivo.

Olja za biodizelsko gorivo, surovina za gumo - kavčuk in usnje so poleg soje za krmljenje živine (in proizvodnjo biodizla) med glavnimi neživilskimi proizvodi, katerih pridelava poganja izsekavanje gozda.

Z javno izraženo navdušenostjo nad sežiganjem odpadkov v Ljubljani s strani župana in Energetike se bo spet razvnela burna razprava. O zaupanju, zdravstvenem vplivu, ravnanju z odpadki, ekonomski smotrnosti, umeščanju v prostor, različnih iluzijah in še čem. Tokrat na kratko poglejmo podnebni vidik.

Blaženje podnebnih sprememb je eden od ključnih gonil za zakonodajno usmeritev EU v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Tako ne čudi, da je sosežig odpadkov že vključen v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS), evropski poslanci pa so letos izglasovali isto še za sežig, od leta 2026 naprej.

Kaj se zgodi, ko gremo na dopust? Predvsem si želimo odpočiti se, spoznati nove kraje in nove ljudi, rahlo pa popustijo tudi zavore… Na dopustu smo bolj sproščeni kot sicer, zato lahko hitro nastane kakšen odpadek več. Prehranjevanje v restavracijah in hotelih, kratko bivanje na destinaciji, kozmetični pripomočki za enkratno uporabo in podobno, vse to kreira visok ogljični odtis in več odpadkov, kot jih proizvedemo doma.

Občini Bled in Gorje sta prvi prejemnici evropskega certifikata »zero waste certificied city«, del zero waste družine pa sta že vrsto let. Predvsem Bled je izrazito turistična občina in zato smo se že pred leti zavedali, da bo na tem področju treba nekaj storiti.

Prvič v Sloveniji je bilo vroče kompostiranje uspešno uporabljeno za ogrevanje. Pilotni projekt, ki mu je to uspelo, je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv.

Demonstracijski projekt je podprla Umanotera z namenom in željo, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.

Reka Sava je onesnažena z mikroplastiko skoraj od izvira do izliva, podobno žalostno podobo pa kažejo njeni bregovi. Da bi bilo kmalu lahko drugače, so združili moči srednješolci iz štirih držav nekdanje Jugoslavije, skozi katere teče Sava. V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji so popisali in pobrali odpadke z njenih bregov ter odvzeli vzorce vode, da bi odkrili, koliko je v njej mikroplastike.

Srednješolci iz štirih držav so imeli enako nalogo. Šolske klopi so zamenjali za terensko delo in na začetku maja odšli na bregove Save - vsak v svojem mestu - ter sledili istim navodilom. Z bregov so pobrali odpadke in jih popisali, v reko pa so namestili mrežo za lovljenje mikroplastike. Rezultate so analizirali v laboratorijih Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Inštituta za vode iz Slovenije.