Enkrat, že dolgo tega, sem bil prepričan, da živim v idealni zvezi...potem sem se prepričeval, da živim v idealni zvezi...potem sem se pa spodtaknil in telebnil na glavo...direkt. Je bil tresk silovit jako fest, tako da se je skupek nečesa nekje pod temenom, ki se mu je reklo možgani včasih, spremenil v grozečo sivo gmoto in ta me je vlekla vase, kakor živo blato, brezmočnega, v meni dotedaj nepoznano dimenzijo življenja, v vegetiranje. A prišla je pomlad, čudežna kot vedno in iz blata mojega uma ustvarila ljubek, tako lepo raven platfus v cvetličnem vzorcu ivanjščic, z vonjem po gozdnih sadežih, mogoče kanček preveč v levo, ko pa nisem bil pozoren, pa tudi v desno. No, skratka, nadel sem si nova očala, malček rožnata, se učil gledati svet skoznje in pričel celo nekaj takega kot razmišljati. Je bolelo na začetku, tako, da so moja razmišljanja, če to sploh so, malo kratka še vedno. Mi zameriti ni potrebno preveč, sploh odkar mi Konfuzij, moj prijatelj, poskuša pomagati, ko moja misel noče in noče slediti ovinku.
Berem dokaj, tudi vas, slišim še kar, vidim marsikaj in koga, tudi sebe in počasi se seli vame spoznanje, stokrat prebrano, slišano, videno, občuteno boleče.

Skrbeti in živeti moramo drug za drugega. Zato se pred vsako odločitvijo vprašamo, kakšne bodo njene posledice za kasnejše čase in ali bo prihajajoči generaciji koristila ali škodovala. Mučimo se na poljih, saj živimo od njihovih sadov; prav tako moramo prevzeti nase trud in skrb za ljudi, ki živijo z nami – kajti tudi njihovo življenje je del našega življenja.

Carol Cornelius

Pojasnilo: Carol Cornelius, Indijanec iz plemena Mohawk (Irokezi), je gornji tekst objavil v časopisu Akwesasne Notes.

Irokezi živijo v rezervatih države New York in Kanadi. Njihove žene so imele poseben ugled; skrbele so za polja. Irokezi so bili uspešni kmetovalci. Gojili so 15 vrst koruze in 60 vrst fižola in bučnic. Gradili so dolge hiše, v njih pa je živelo po več družin. Te žene so imele velik vpliv v življenju plemena, volile so mirovnega poglavarja naselbine, lahko pa ga tudi odstavile, če ni dobro opravljal službe. Mirovni poglavarji so oblikovali plemenski svet, najvišji organ oblasti.


iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec

Kadar smo popolnoma zatopljeni v dani trenutek, se preteklost in prihodnost zlijeta v eno. Molče se lahko skušam ves potopiti v ta trenutek. Tedaj se v meni porodi slutnja, da sta čas in večnost eno. Najgloblja skrivnost časa je, da večnost sama vdira v naš čas, tako, da v nekem trenutku čas preneha teči in se zdi, kot da bi se ustavil. Tedaj zaslutimo, da sta nebo in zemlja eno, čas in večnost, Bog in človek.

Angelus Silesius je to izkušnjo nepozabno izrazil takole:

»Čas je kot večnost in večnost kot čas,
zato ti sam pač ne narediš nobene razlike.
Jaz sam sem večnost, in ko zapustim čas,
se združim z Bogom in Bog z menoj.«


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Brat, ti praviš, da je le ena pot, Velikega duha častiti in mu služiti. Mi te ne razumemo, brat. Nam so povedali, da je bila tvoja vera podarjena vašim prednikom in je od takrat prehajala od očeta na sina. Tudi mi imamo vero, ki je bila našim očetom podarjena in je prešla na nas, njihove otroke. Tako častimo Velikega duha. Naša vera nas uči, da moramo biti za vsak prejeti dar hvaležni; uči nas, da moramo biti enotni in se med seboj ljubiti. Nikoli se ne prepiramo o verskih vprašanjih, kajti vera je osebna in se tiče Velikega duha – nikogar drugega ne.

Brat, nočemo ti jemati tvoje vere, ali jo celo uničiti; le svojo hočemo obdržati in se je radovati.

Red Jacket

Pojasnilo: Sa-Go-Ye-Wat-Ha, bolj znan pod psevdonimom Red Jacket, je živel okoli l. 1756 do 1830. Njegovo ljudstvo Seneca je bilo vključeno v irokeško zvezo držav. Red Jacket se je imel za govornika. Ko je leta 1805 prišel laični krščanski pridigar na področje Irokezov, je prišlo do zborovanja indijanskih poglavarjev, na katerem je na nagovor pridigarja Red Jacket odgovoril z velikim govorom. V govoru je navedel razloge, zakaj odklanja vero belega človeka. Ko je zatem pridigarju ponudil roko, jo je ta osorno odmaknil.


iz knjige: Ali veš, da drevesa govorijo
Modrost Indijancev
poslovenil Ivan Sernec

Tako si daleč stran,
pa vseeno tako blizu,
da se te z mislimi lahko dotaknem,
te objamem in poljubim –
lahko se zlijem s teboj.

To je resničnost,
saj občutim veselje in srečo.
Kjerkoli si, te dosežem
in ti me čutiš, zaznaš
in vrneš poljub.

Ni potrebno, da te vidim,
pa vem, da obstajaš.
Občutim te in
lahko ti pošljem pozdrav.

Ni potrebno, da te slišim,
pa se vseeno pogovarjam s teboj,
se smejim ali jočem.

Vse kar je potrebno narediti je
da: - zamižim,
- se umirim,
- in v mislih odletim.

Sreča je,

darilo Boga tebi,

za tvoj trud,

ki ga vlagaš vase,

da bi bil z Njim.


stojči Stojan Svet

Če ne dopustiš, da bi ti srce otrdelo, če izkazuješ soljudem kaj prijaznosti, ti bodo odgovorili z naklonjenostjo. Podarili ti bodo prijazne misli. Če pomagaš mnogim ljudem, te bo spremljalo mnogo dobrih misli. Naklonjenost ljudi je več vredna kakor bogastvo.

Henry Old Coyote

Vedremu človeku ne moreš vliti strahu v kosti. Trden, uravnovešen je. In tako ga ne more nič vreči iz tira. Ko se pogovarjaš z vedrim človekom, se razvedri tudi tvoja notranjost, nenadoma gledaš na lastno življenje in svojo okolico z drugačnimi očmi. Bližina vedrega človeka ti dobro dene. Saj veš, kako moreči so lahko ljudje, ki vse gledajo skozi temna očala, ki so osredotočeni le na slabe strani in jih tudi povsod odkrivajo. Veder človek te razvedri. Nenadoma se čutiš lahkega. Zato ti želim, da bi srečal veliko angelov vedrine.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Veliko je napisanega o moči izgovorjene besede, kajti beseda je zvočno orodje, s katerim gradimo svoj svet. Bolj ko se držimo svoje besede, bolj bomo močni in ustvarjalni. Če govorimo, kar mislimo, in če mislimo, kar govorimo, bodo naše besede postali zidaki pozitivnega življenja.

Če si izberemo, da bomo živeli koristno življenje v skladu z življenjskimi pravili, ki se jih potem tudi držimo, smo se odločili za pomembno božjo službo v korist drugih. Kadar imamo svoje delo radi in ga opravljamo z mislijo na to, da naj služi tudi drugim, opravljamo božjo službo.

Kdor se obrača po luči, hodi po svetli poti!


sir John Marks Templeton

»Če imamo dober spomin, se bomo vedno spominjali določenih dogodkov. Toda samo od nas samih je odvisno, s kakšnimi čustvi se jih bomo spominjali«, pravi Dalaj Lama.

Težko je vedno gojiti samo pozitivna čustva. Če imamo težave s tem, potem nam bo mogoče pomagal tale nasvet: Pišite prav poseben dnevnik. Dnevnik, kamor zapisujete samo dogodke, ki so vas osrečili. In, kadar imate čas, vzemite ta dnevnik v roke in ga prebirajte.

Mogoče bi ta dnevnik razdelili na več delov. Mogoče bi v njega nalepili kako fotografijo, ob kateri se vedno nasmehnete. Mogoče bi en del dnevnika namenili lepim pesmim, ki vam dvignejo duha, napisali vanj kak hec, ob katerem vam gre vedno na smeh. Če berete knjige, bi mogoče vanj prepisali kak citat, ki vam je posebno všeč in čutite njegovo duhovno globino. Zapišite vanj, da se vam je med sprehodom nasmehnil prijeten tujec… da ste videli prvo letošnjo lastovko… da je na vrtu vzcvetela prva trobentica… da vam je prijatelj poslal čudovit SMS…. napišite, da ste se končno pogovorili z mamo in da sta bili tega obe veseli…. veliko je dogodkov, ki so vredni, da jih ob prebiranju vedno znova podoživljate….

Poskusite. Mogoče vam bo všeč.

Kadarkoli lahko, ko prebirate svoje zapiske, okusite delček sreče, ki se je dogajala nekoč drugič in nekje drugje. In potem vam je lažje živeti srečno v tem trenutku. Ne da bi se trudili, lahko na ta način žalostne misli nadomestite z veselimi.

Samo sam se lahko osrečiš – nihče drug te ne more.

Uči se umetnosti 'biti', intenzivno živeti.

Ko pri delu stopaš od enih pisarniških vrat k drugim, poskusi kdaj zavestno hoditi počasi.

Med sprehodom skušaj zavestno občutiti vsak korak, kako se z nogo dotakneš tal in kako jo spet premakneš naprej.

Poskusi počasi in zavestno vzeti v roke svojo skodelico.

Zvečer se počasi sleci.

Ugotovil boš, kako vse postaja simbol, kako odlaganje obleke lahko pomeni, da si odložil dan in njegove tegobe.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

V vsakdanjem življenju se vedno znova soočamo z besedo "odgovornost", ki velja za prevzemanje vsega mogočega. Večinoma je s tem mišljeno, da moramo neizogibno nositi posledice svojega ravnanja. Zakon vzroka in posledice določa naša delovanja, obladuje naš vsakdan, vse naše življenje, pa tudi mnoga življenja pred sedanjim in tudi tista, ki še bodo sledila.

Zaradi tega spoznanja lahko v nas nastane vprašanje: kako naj se ravnamo z odgovornostjo, če pa se ji ne moremo izogniti, ne prenesti? Naše iskanje odgovora gre lahko le v najrazličnejše smeri filozofije, religije in umetnosti: vendar se moramo zavedati, da je tudi tam vse podrejeno zakonu vzroka in posledice. Na tej točki se bije odločilna bitka. Če na tej točki ne nehamo iskati smisla življenja, bomo zagotovo do edinega možnega smisla, odgovora, ki nam bo, če ga sprejmemo, omogočil sprejeti resnično odgovornost za svoje življenje. Vprašanje smisla življenja in odgovornosti zanj je za nas ljudi tako ključnega pomena, da ga nihče med svojim bivanjem na Zemlji ne more ignorirati v nedogled! Večina ljudi se na vse možne načine izmika temu bistvenemu vprašanju. Nekateri se ga celo bojijo. Obstaja mnogo površnih in nepremišljenih odgovorov.

TUMORJI IN RAK, KAKO JIH PREPREČITI ALI OZDRAVITI NA NARAVEN NAČIN

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

RAKOTVORNE SNOVI, KI JIH NAJDEMO V HRANI

Zelo pomembno je, da javnosti povemo, kje vse v hrani se nahajajo snovi ki povzročajo raka, saj bo na ta način imela možnost izbire hrane. V hrani, ki jo jemo, je veliko, veliko teh snovi, pa poglejmo najprej:

Ribe: koncentracija pesticidov in raznih drugih strupov je v ribjem mesu ogromna; ugotovili so,da je akumulacija strupov v ribjem mesu kar do 2000 krat višja, kot je bila ta koncentracija v vodi,kjer so živele. Raziskovanje je potekalo na Velikih jezerih (Great Lakes) V ZDA). Tako imenovane "sveže ribe" so seveda zamrznjene, posute z ledom, ki vsebuje "zaščitne faktorje", kot so:natrijev benzoat, natrijev nitrit, vodikov peroksid, ozon, in seveda klor, da se ne bi pokvarile, vse z namenom, podaljšati vrednost svojega blaga na prodajnih policah…Ribe, ki se gibljejo in živijo v območju onesnaženih voda ob marinah, pristaniščih imajo pogosto tumorje, medtem ko jih ribe, ki živijo v čistejšem okolju nimajo. Znanstveniki so že dokazali, da onesnaženost prodira skozi verigo prehranjevanja do ljudi, kadar vodni organizem akumulira nevarne snovi, ki povzročajo raka. Onesnaženost voda igra pomembno vlogo pri nastanku tumorjev pri ribah, Ribe, ki so jih zajeli v reki Fox River na obrobju Chicaga, so imele kar 16 krat več rakavih tvorb kot ribe, ki so jih zajeli in testirali na jezeru Lake of Woods v Ontariu - Kanada…

Mnogi med nami se gredo samorazvoj oz. duhovnost in ozaveščanje notranjih potencialov, kot da je to nekaj ločenega od vsakdanjega življenja. To navidezno ločenost poznam, ker sem se tudi sam "igral" take igre...

Menim, da je duhovna rast, osebni napredek, razvoj zavesti oz. pot do trajne sreče in uspešnosti proces.
Proces, ki se odvija zelo, zelo, zelo dolgo časa in ki zajema oz. mora zajemati VSE aspekte našega bivanja. Torej ne le "duhovne oz. neoprijemljive scene" ampak in predvsem tudi vsakdanje življenje.
Kaj drugega sploh razvoj zavesti zajema, če ne intimnega razumevanja sebe, drugih ter sveta v katerem živimo?

Dejstvo je, da nas je večina neizpolnjenih in nezadovoljnih v svojem vsakdanjem življenju. Kako to? Kje izvira ta naša "ne-sreča"?
Kako izplavati iz problemov, ki jih imamo (če si jih sploh priznamo in če jih sploh imamo, seveda)?

V okviru projekta Sintetične droge in predhodne sestavine, ki se je dve leti odvijal v okviru programa Phare in se je danes tudi uradno zaključil, so potekale številne aktivnosti. Osredotočene so bile predvsem na usklajevanje z evropsko zakonodajo na področju prepovedanih sintetičnih drog, poleg Slovenije pa so v procesu sodelovale še Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor vladnega urada za droge Milan Krek, je cilj projekta zagotoviti podporo državam kandidatkam pri sprejemanju in izvajanju splošne evropske zakonodaje o sintetičnih drogah.

V skladu z omenjenim ciljem so se v Sloveniji izvajale tri glavne aktivnosti: okrepljen nadzor legalno proizvedenih sintetičnih drog, zmanjšanje skrivne proizvodnje ilegalnih sintetičnih drog in trgovine z ilegalnimi sintetičnimi drogami ter zgodnejša identifikacija novih sintetičnih drog, je povedal nacionalni koordinator projekta Rajko Kozmelj, ki je sicer zaposlen pri Generalni policijski upravi. Pri izvajanju teh aktivnosti so po njegovih besedah med drugim sodelovali ministrstvo za zdravje, urad za zdravila, oddelek za droge, zdravstvena inšpekcija, policija, carina in pravosodje.

S sodelovanjem v projektu Sintetične droge in predhodne sestavine so v vseh omenjenih državah zagotovljeni pogoji za okrepljen nadzor nad prometom legalnih drog, zatiranjem nezakonite proizvodnje in trgovine ter zgodnjo identifikacijo novih sintetičnih drog, s tem pa tudi zagotavljanje večje varnosti na področju celotne Evropske unije, je poudaril Kozmelj.

TUMORJI IN RAK, KAKO JIH PREPREČITI ALI OZDRAVITI NA NARAVEN NAČIN

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja

Vzrokov, ki lahko vplivajo na pojav in razvoj raka je veliko; to so karcinogene - rakotvorne snovi v okolju, tobak, alkohol in procesirana hrana. Tokrat bom pisal predvsem o tem. Preden začnem, navajam citat Profesorja Dr. Medicine Kollath-a: "Kdor živi nezdravo in se napačno prehranjuje, se vse življenje pripravlja na raka!"
"Sem spadajo tudi strupi in droge, ki povzročajo raka, X žarki - rentgentski žarki in žarki, ki rabijo za obsevanje (radiacijo) in celo rakave terapije same", ugotavlja Susan Hazard, Doktorica Farmacije.

Res pa je, da se pri osebi lahko razvije rak tudi v odsotnosti teh zunanjih faktorjev. To stanje se začne, ko prvič začutite izčrpanost, oslabitev (izčrpanost je tudi 1. stopnja bolezni po metodologiji Naravnega Zdravja, Naravne Higiene), saj vaše telo ne zmore več uspešno obvladovati in izločati vseh zunanjih in notranjih strupov; ti strupi se v telesu nabirajo in če ne vzpostavimo korekcijskih mer, bolezen napreduje skozi Sedem stopenj bolezni (kot so bile prikazane v Klubskem glasilu Znanost Življenja, Poletje 2001), vse do končne, zadnje stopnje, ki se imenuje Rak.

Kadar sanjamo o otroku, je to vedno prispodoba, da v nas raste nekaj novega. To je nepopačena in prvobitna podoba, ki si jo je o nas zamislil Bog. Včasih sanjamo, da držimo v rokah ranjenega otroka ali da nam otrok pade iz rok. Ali pa, da pozabimo nanj in ga pustimo nekje samega. Sanje nas hočejo opozoriti, naj skrbneje in bolj zavestno ravnamo z otrokom v sebi. Zaslutimo, kdo smo. Vendar pa kljub temu spet zapademo v stare vloge in vzorce. Prizadenemo otroka v sebi.
Otrok v sanjah je tudi simbol novega začetka.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Kako posameznik, ki je na duhovni poti razvija svoje notranje življenje, je odvisno od tega koliko ima izkušenj, kakšne so te izkušnje in pa seveda možnosti, katere so posledice prejšnjih življenj, vzgoje ter okolja.

Prvi korak na poti, po kateri se odloči hoditi je ta, da se želi spremeniti v bolj plemenito, dobro, zdravo in ljubečo osebe. Morda pozna nekoga, ki se želi z njim primerjati, biti tak kot on in ga posnemati.

Verjemi v čudeže
in čudeži se ti bodo,
dogajali kar naprej.

Prideš kot berač,
prosiš za pozornost,
prosiš za ljubezen
ne vedoč, da si kralj,
ali kraljica srca,
da je prav v tvojem srcu,
skrita ljubezen,
vsega sveta.

Srečujem vladarje berače
in srečujem berače kralje,
res čudežen je,
ta notranji človeški svet,
v tvojo omejenost ujet,
ali s tvojo ljubeznijo prežet.

Zato zaupaj v srce
in ne bodi ne sebi,
ne drugim,
dvomeči zastoj.

Verjemi v ljubezen,
verjemi v svoj mir
in največji čudež se bo,
tudi zate zgodil.

Vidiš, kar se mene tiče,
niti nočem imeti izbire,
jaz verjamem v čudeže. :)

stojči Stojan Svet

NAKALJEVANJE SEMEN
tudi pozimi

predavanje: Mateja Reš

NAJ SE PREDSTAVIM

Lep pozdrav vsem, ki vas zanima nekaj novega, drugačnega. Vsem, ki vam je nakaljevanje semen oziroma gojenje kalčkov že domače in vsem, ki se s tem še spogledujete.

Sama sem se s kalčki srečala pred dobrimi desetimi leti, ko je Ruth, ki so jo od nekdaj privlačile nenavadne, nove reči, kupila knjigo o vzgoji kalčkov in kalilnik. Sprva je bila zelo zagreta, začetna vnema pa je kmalu popustila in kalilnik je ostajal prazen. Enkrat sem si vse skupaj sposodila in kalilnik je postal moj. Ruth pa si je, kot vidim, omislila novega. Ker je naša prehrana v zadnjih letih nekam hitra in si mnogi ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranilno polnovrednih obrokov, se kalčki, ki so privlačni na pogled in zrastejo kar na domačem pultu, priročno dopolnilo prehrani.

Sledi odlomek iz pisma poglavarja plemena Duwamish predsedniku ZDA Benjaminu Franklinu iz leta 1855, ko so belci hoteli od Indijancev kupiti plemensko zemljo:

Kako lahko prodate ali kupite nebo, toplino zemlje? Ta ideja nam je tuja. Saj ne posedujemo svežine zraka ali bistrine vode, kako naj jo torej kupite od nas?

Člani meniškega reda Mevlevi, na zahodu bolj znani kot plešoči derviši, nosijo ime po svojem ustanovitelju Mevlani, znanem tudi pod imenom Rumi. Živeli so v samostanih, imenovanih Mevlevihane. Njihov samostan Galata v Istambulu je primer pozne otomanske arhitekture. V njem so grob, velika obredna dvorana, namenjena plesu dervišev, vodnjak, iz katerega so brezplačno delili vodo prebivalcem, meniške celice, ločeni prostori velikega mojstra, prostori, namenjeni ženskam, soba tišine, velik bogato okrašen vodnjak za obredno umivanje in pralnica.

Trenutek….


Ja, v življenju nas spremlja vse polno takih in drugačnih trenutkov, ki nam lahko spremenijo življenje,razmišljanje in še marsikaj drugega.Nekateri gredo mimo nas in se nas sploh ne dotaknejo, čeprav se jih zavemo. Vsekakor je večina njih pomembna v naših življenjih…na naših poteh..v našem vsakdanu.

Nekateri pa so posebni, močni…..taki, ki jih nikdar ne pozabiš, pa naj bodo lepi ali ne…..dogodijo se in ne moreš se jim izmaknit ali bežat pred njimi…..ne takrat, ko se dogodijo in ne kasneje, ko se jih spominjaš.

S prijateljem se odpraviva v gore, da bi splezala smer, ki se nama je motala po glavi že nekaj časa…postala je želja, ki si jo je bilo vredno izpolnit. Pozno popoldan, po parih urah hoje, prispeva pod steno in si poiščeva primeren prostorček na mehki travi…..tak, da ima lep razgled, pa da je dovolj prostoren za spanje.Vse je tako tiho in mirno….spokojno. Dan se že nagiba v večer in v steno sijejo še zadnji večerni žarki…čudovita stvaritev narave je to.

Prične se daniti in v daljavi gledam jutro, ki nastaja….prebuja se nov čudovit dan. Zlezeva iz spalnih vreč in ob srebanju čaja uživam v pogledih…..v dolini je še skoraj tema, tukaj je pa že kar svetlo.
Zamislim se in srečen sem, da mi je dano, da sem lahko ta trenutek tukaj….vse to vpijam vase, kot bi hotel shraniti globoko v sebi….se napolnit za naslednje dni, ko bo treba spet v dolino…dol v gužvo, hitenje, tekanje za materijalnimi dobrinami…..tu gor ne potrebuješ nič takega, le prepustiti se je treba…prepustiti takim trenutkom, ki jih narava ponuja…..tukaj se da še tišino poslušat in to res ni težko.