Obveščamo vas, da je Generalni direktorat Evropske komisije za okolje v okviru Zelenega tedna začel nov del kampanje Prebujena generacija, ki se tokrat poleg splošnega osveščanja javnosti o učinkoviti rabi virov osredotoča posebej na čezmerno porabo vode.

Velika količina t.i. skrite vode, ki jo potrebujemo za proizvodnjo izdelkov in storitev, prihaja iz regij, ki pogosto trpijo zaradi resnega pomanjkanja vode. Z vodo povezane težave, kot so hude suše na jugu celine in vse večje povpraševanje po vodi zaradi demografskih in ekonomskih sprememb, kažejo na to, da je voda – tako kot vsi naravni viri v Evropi – pod naraščajočim pritiskom in da jo moramo začeti bolj učinkovito uporabljati.

Uporabniki Snage bodo skladno z novim odlokom v prihodnjih mesecih prejeli dodatne zabojnike za embalažo, v Ljubljani pa tudi za papir. Čakajo jih tudi spremenjene frekvence odvoza odpadkov.

Na novinarski konferenci so predstavniki ljubljanskega komunalnega podjetja pojasnili, da je bil v uradnem listu v petek objavljen odlok o zbiranju in prevozu odpadkov, ki prinaša več sprememb za uporabnike storitev Snage. Cena storitev Snage za zdaj ostaja enaka, globe za kršitve pa se večinoma znižujejo.

Spoštovani, g. Premier Janez Janša.

Pišem Vam v zvezi z vašim enodnevnim obiskom pri predsedniku italijanske vlade g.Mariu Montiju, ki ga načrtujete za 12. junija.

Zaradi nerešenih problemov v zvezi z nameravano izgradnjo plinskimi terminalov in drugih okoljskih pomembnih na Italijanski strani, ki bi imeli in nekateri že imajo tudi čezmejne vplive na okolje, Vas prosimo za kratek sestanek med vami in predstavniki AAG, še pred vašim odhodom v RIM.

Vodilno vprašanje za ali proti jedrski energiji bi moralo biti, ali gre za trajnostni energetski vir. Če izhajamo iz definicije trajnostnega razvoja Bruntlandine komisije, se torej vprašamo, »ali jedrska energija izpolnjuje današnje potrebe brez omejevanja možnosti bodočih generacij, da bodo izpolnile svoje potrebe?«.

Pri iskanju odgovora moramo upoštevati:

… da uran ni obnovljiv vir. Menda je zalog za nekaj desetletij. Kaj pa potem?

Spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen z novo kampanjo poziva k ustavitvi poplave oglasnih plakatov zunaj urbanih naselij. Umanotera je podpornik kampanje in vabi k podpisu poziva na spletni strani www.tretjiclen.si.

Število oglasnih plakatov kljub nasičenosti in vedno večjemu odporu javnosti nebrzdano raste. Podoba slovenskega podeželja se spreminja. V naši krajini ne prevladujejo več kozolci, gnezda štorkelj ali pogledi na vršace. Našo pokrajino vse bolj opredeljujejo vsiljiva oglasna sporočila, kot bi živeli v deželi nebrzdanega potrošništva in ne v državi aktivnih državljanov, kjer je javni interes pomembnejši od partikularnih interesov kapitala.

Nudenje storitev in produktov s področja učinkovite rabe energije (URE) je v svetu ogromen posel. Tu je veliko priložnosti za vse, a treba je biti inovativen, drzen, je na današnjem seminar Modro gospodarstvo ali »kako zaslužiti z učinkovito rabo energije« povedal Miha Valentinčič, ki na Petrolu vodi oddelek za energetske rešitve. »Danes je v svetu ena glavnih tem energetska učinkovitost in ne več toliko obnovljivi viri energije (OVE)«.

»Cene energentov rastejo, tudi dajatve na energente in na to ne moremo vplivati. Potreba po energiji v svetu bo rasla, predvsem zanimivo pa je, na katerih področjih bo rasla,« meni Valentinčič, ki ob tem dodaja, da bomo v Evropi tekočih goriv v prihodnosti potrebovali približno toliko kot danes.

Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 20, 25
1000 Ljubljana

Spoštovani!

Po podatkih Italijanskega Sindikata iz Trsta, ki smo jih preverili, prihaja jutri transport odpadkov na železniško postajo Žavlje v Italiji iz Marcianise (Caserta) - NEAPELJ. Odpadki, ki so sumljive »kakovosti« se bodo kurili v sežigalnici odpadkov »TRST«.

Emisijski izpusti pri kurjenju teh odpadkov bodo imeli direktni vpliv na čezmejno onesnaževanje Slovenskega ozemlja, med drugim tudi otroškega letovišča Debeli Rtič.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država Evrope, a gozdove in les premalo cenimo, peša pa tudi lesnopredelovalna industrija. Leta 1985, na svojem vrhuncu, je panoga zaposlovala skoraj 50 tisoč delavcev, danes komaj 20 tisoč. Poglavitna vzroka sta prevelika davčna obremenitev in premajhna akumulacija, so poročali in ob tem dodali, da naj bi z novo strategijo, panoga spet zaživela.

Predsednik združenja za les Igor Milavec namreč opozarja: "Proračunski porabniki bodo morali razumeti, da ta ekonomija teh obremenitev ne zmore več. Če še zdaj ne (bodo razumeli, op. p.), ko je tretji kritični moment, potem lahko računamo, da se bo ta industrija praktično sesula."

Terjatev takojšnje priprave ustrezne zakonodaje s področja smradu ter škodljivih in rakotvornih izpustov v ozračje.

Alpe Adria Green, odnosno njen predsednik je 23.04.2012 po sestanku med ministrstvom za Kmetijstvo in Okolje ter NVO, predal ministru g. Francu Bogoviču predloge in zahteve AAG, istočasno pa so bile te posredovane na njegov e-naslov posredovane iz e- naslova alpeadriagreen@gmail.com.

V gradivu, katerega smo predali v roke g. Ministru in poslali, kot prilogi po e-pošti, sta tudi: ZADEVA: UREDBA O EMISIJI VONJA – ZAHTEVA, podpisana s strani AAG po pobudi Civilne iniciative Pirniče in z podporo Novih idej za geografski razvoj območja Ilirske Bistrice, Civilne iniciative za varstvo okolja Planinska vas, Civilne pobude Vodni krog (Postojna), Civilne iniciative Škofja Loka ter Okoljskega gibanja PROTEUS iz Bele krajine ter dopis AAG na MKO o ureditvi zakonodaje na področju izpustov plinskih motorjev iz bioelektraren in soproizvodenj toplote in elektrike na fosilne energente, ter primernosti subvencioniranja in sofinanciranja države z zahtevkom za takojšnjo splošno diferenciacijo okoljsko sprejemljivih in tehnološko naprednih tehnologij skozi ustrezne spodbude, oziroma zmanjšanje spodbud za neprimerne tehnologije ter uskladitev Slovenske zakonodaje emisij škodljivih plinov z Evropsko.

»Krčenje proračuna na področju okolja je najbolj dramatično in nesorazmerno globoko glede na druge resorje,« predlog rebalansa proračuna za letošnje leto komentira direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Primerjave so sicer dokaj zahtevne, saj je bila ob vladnem prestrukturiranju zamegljena sledljivost in preglednost rebalansa.

Hitri primerjalni izračun pa pokaže, da so najbolj drastično skrčene naslednje postavke:

Ravnanje z odpadki za 51 milijonov evrov ( zmanjšanje za 80%)

Raba voda in upravljanje z njimi za 80 milijonov evrov (zmanjšanje za polovico)

Ne mislimo povsem dobesedno temveč, da so dom in stvari, ki jih uporabljate v domu, okolju prijazni. Žal pri gradnji in opremljanju vse premalo mislimo na okolje. Vplivi se sicer ne poznajo takoj, čez nekaj let pa zagotovo. Že z majhnimi spremembami pa lahko poskrbite za prijaznost do narave in v takšnem domu se boste tudi vi bolje počutili. Glavno vodilo pri opremljanju naj bo tako reciklaža in ponovna uporaba.

Zeleni dodatki za dom
Ko kupujete dodatke za dom poiščite trgovine, ki prodajajo izdelke iz reciklirane embalaže. Na trgu dobite marsikaj, od pisanih košar narejenih iz recikliranih vrečk za čips do organske posteljnine in vinskih kozarcev iz recikliranega stekla.

“V lovu na trajnost” (»HUNTing for sustainability«, krajše HUNT) je interdisciplinaren mednaroden raziskovalni projekt, financiran iz 7. okvirnega programa EU in se ukvarja s širšim pomenom lova v 21. stoletju. Projekt je trajal tri leta in pol in se je konec aprila 2012 zaključil.

Splošni cilj projekta je oceniti družbene, kulturne, ekonomske in ekološke funkcije in vplive lova skozi široko paleto različnih pogledov in primerov. Projekt je potekal v šestih različnih vzorčnih regijah: Združenem kraljestvu, Skandinaviji, Španiji, severnih Dinaridih in Vzhodni Afriki. Na Hrvaškem in v Sloveniji (severni Dinaridi) smo se osredotočili na raziskovanje različnih vidikov upravljanja z rjavim medvedom.

Danes marsikdo nima niti za kruh. Na drugi strani pa se dogaja legalizirana sistemska zloraba. Zaračunavajo nam prispevke na električno energijo, toploto, goriva. Vsak mesec plačamo npr. pri položnici elektrike Prispevek po 64.r členu Energetskega Zakona namenjenega podpori proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji (kogeneraciji) z visokim izkoristkom, da ne naštevamo drugih prispevkov !

Kam pa vse to gre ? No ja, Borzam in Ekosklad seveda ! Lepo, vsaj nekdo, ki skrbi za naše zdravje in  za okolje. Bravo, pa smo pri zavezah Kyota. Toda ali ne predstavlja Kyoto sporazum predvsem okoljske zaveze pomembne tudi za bodoče rodove ? Hm, ja seveda. Kako pa, da potem Borzen in Ekosklad ne poskrbita npr. namesto okoljskih organizacij za vsakoletno čistilno akcijo in za ureditev nešteto drugih svinjarij dežele Šentflorjanske, ki jih z našim denarjem financirata!

Nevenka Perne, 49 let, agronomka iz Ljubljane, izhaja iz družine, kjer so se ukvarjali z rejo kokoši in petelinov. Ko je prišel dan zakola, je vedno odšla od hiše, saj enostavno tega ni zmogla podpirati. Ker ni pomagala pri tem krvavem delu, je bila okregana. Pred časom je bila njena ljubezen do živali ponovno na preizkušnji, ko so v njeno življenje ponovno prišli petelini in kokoši.

Kje ste dobili peteline in kokoši?
Vedno sem si želela imeti v vrtu kakšno račko. In ko sem dobila te, sem dobila še dve kokoški. Vse lepo in prav, dokler ni ena od njiju začela sedeti v gnezdu kokošnjaka dneve in dneve. Njena naravna želja, da zvali piščančke, me je tako prevzela, da sem odšla k rejcu kokoši po nekaj oplojenih jajc, v dvomih, da se bo iz tega sploh kaj izvalilo. Pa se je. Devet čudovitih piščančkov. Z mojo in hčerkino skrbjo in ljubeznijo so zrasli v šest  petelinov in tri kokoši.

Afrika, kjer v pomanjkanju vode živi več sto milijonov ljudi, naj bi ležala na podzemnih vodonosnikih. Količine novoodkritih vodnih virov naj bi bilo kar 100-krat več, kot je je na površini. Po vsej Afriki v pomanjkanju ali celo brez vode živi okoli 300 milijonov ljudi. Glede na hitrorastoče število prebivalcev pa naj bi se povpraševanje po njej še povečalo. Prebivalstvo je namreč življenjsko odvisno od rek in jezer, ki v deževni sezoni namočijo le pet odstotkov obdelovalnih površin.

Nekaj vode tudi v severozahodnem delu Somalije
Raziskovalci z britanskega geološkega raziskovalnega centra (British Geological Survey) in University College London (UCL) so naredili natančnejšo analizo in zemljevid, kje točno naj bi bili ti podzemni vodni viri. Po njihovih podatkih naj bi bila največja nahajališča vode v severnem delu države v Libiji, Alžiriji, Egiptu inSudanu.

4. maja 2012, se je pred cirkusom Paolo Orfei, ki bo v Sloveniji gostoval do konca julija, zbralo okoli 40 nasprotnikov cirkusov, ki za profit izkoriščajo živali. Z letaki, transparenti, posnetki dresur, ki so jih lahko mimoidoči videli na prenosnem računalniku, so poskušali obiskovalcem razložiti, zakaj cirkus z živalmi predstavlja eno izmed tradicij, kakršne so v zgodovini morale izumreti.

Medvedi, sloni, tigri in ostale živali niso nikoli prostovoljno vozile kolesa, stale na glavi, hodile po žogah ali skakale skozi goreči obroč. Nikoli niso izvajale teh nenaravnih trikov, ker bi si to želele. Vse to počno samo zato, ker jih je strah posledic, če tega ne bi storile, strah pred ponovnimi udarci.

Zaradi višjih cen goriv se njihova prodaja zniža, temu ustrezno pa se znižajo tudi prometni izpusti, je drugo stran podražitve goriv predstavil direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih. Ljudje zaradi višjih cen goriv učinkoviteje uporabljajo osebni prevoz in večkrat uporabijo javnega, kar bi bilo po Stritarjevem mnenju dobro izkoristiti za izboljšanje ponudbe, saj bi se stroški ob večjem povpraševanju hitreje pokrili.

Stritih je predstavil tudi konkretne podatke. V obdobju med letoma 2008 in 2010 je poraba goriv zaradi podražitev padla za 13 odstotkov, kar je vplivalo tudi na znižanje okolju škodljivih izpustov, ki jih sicer prispeva promet. Stritih je prepričan, da so višje cene goriv ključne za znižanje izpustov toplogrednih plinov in tudi za spremembe navad ljudi.

Avstralska vlada je sprejela zakonodajo, po kateri bodo, kljub ostremu nasprotovanju okoljevarstvenih organizacij in avstralskih staroselcev, uvedli prvo odlagališče jedrskih odpadkov v Avstraliji. Senat je s potrditvijo zakonskega predloga odprl pot izjemno spornemu načrtu hranjenja jedrskih odpadkov v Muckaty Stationu, odročni aboridžinski skupnosti sredi sušnega Severnega teritorija, poroča Guardian.

Vladajočo stranko laburistov je pri zakonu podprla konservativna koalicija, čeprav se na zveznem sodišču še pravdajo zaradi zakonitosti uporabe odlagališča v Muckatyju.

Zimo je tokrat preživelo še manj čebel kot običajno. Vzrokov je več, vsi skupaj pa vodijo do pesimističnih napovedi čebelarjev: letos pričakujejo za polovico manjši pridelek medu. Vzrokov za to, da je tokratno zimo preživelo precej manj čebel kot običajno, je več - med njimi je zajedavec varoja. Slab začetek čebelarske sezone je delno tudi posledica pičle prve spomladanske paše. Čebelarji upajo, da ta letos ne bo zastrupljena s pesticidi, je za radijsko oddajo Danes do trinajstih poročala Jernejka Drolec.

Na čebelarski zvezi upajo, da bo program zatiranja varoj letos učinkovitejši kot lani, ko je temeljil na sonaravnih zdravilih. Nacionalni veterinarski inštitut je zato letos prvi večji poudarek namenil delu čebelarjev v čebelnjaku in uporabi kemičnega zdravila kumafos.

Agencija RS za okolje je izdala odločbo, s katero je pustila v veljavi prejšnje okoljevarstveno soglasje za gradnjo 33 vetrnic na Volovji rebri. V DOOPS-u menijo, da je odločba nezakonita.

Okoljevarstveno soglasje, ki dovoljuje gradnjo 33 vetrnic kot primerne oblike uporabe obnovljivega vira za proizvodnjo električne energije, ki pripomore k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in k dolgoročnemu ohranjanju narave, je bilo v preteklosti v rednem postopku že potrjeno na upravnem sodišču, so pojasnili na Arsu.

V Sloveniji je ogromno starih stanovanj, ki za ogrevanje porabijo velike količine energije. Priložnosti za prihranek se skrivajo v kombiniranju posameznih tehnologij in enostavnih ukrepih. Po besedah predstavnikov podjetja Butan plin, največjega dobavitelja utekočinjenega naftnega plina (UNP) pri nas, ki je konec marca priredil dvodnevno druženje z novinarji na sejmu Mostra Convegno Expocomfort 2012 v Milanu, slovenska stanovanja letno za ogrevanje v povprečju porabijo okoli 200 kilovatnih ur energije po kvadratnem metru na leto.

Prihranki so vse prej kot zanemarljivi
Po njihovih izračunih je možno s kombinacijo različnih ukrepov in tehnologij ustvariti prihranke, ki znašajo od 13 do 70 odstotkov. Tako lahko samo z zamenjavo izolacije strehe prihranimo okoli 13 odstotkov energije, pri čemer se naložba, vredna nekaj več kot 3.000 evrov, povrne v 10 letih. Z zamenjavo fasade se prihranki gibljejo že okoli 24 odstotkov, naložba, vredna nekaj več kot 7.000 evrov, pa bi se prav tako povrnila v 10 letih.

Energetska sanacija javnih stavb ima vrsto pozitivnih učinkov: zniževanje izpustov, prihranek pri stroških, boljšo kakovost bivanja in ustvarjanje novih delovnih mest. Potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti v Sloveniji je v vseh sektorjih velik, saj ima naša država relativno visoko stopnjo energetske intenzivnosti.

Dve dobri praksi učinkovite rabe energije v občinah sta bili prestavljeni na včerajšnjem posvetu v Kranju: energetska prenova javnih stavb na Jesenicah in partnersko zagotavljanje oskrbe in prihrankov z energijo v Kranju. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, Lokalno energetsko agencijo Gorenjske in spletnim portalom Energetika.net.

Volk Slavc, ki se je rodil v slovensko-hrvaškem tropu Slavnik, je bil 17. julija 2011 odlovljen na območju Slavnika. Odlovila in s telemetrično GPS-GSM ovratnico ga je opremila skupina raziskovalcev Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v okviru evropskega LIFE+ projekta SloWolf (www.volkovi.si). Do danes je volk Slavc prečkal že štiri države v iskanju lastnega teritorija.

Slavčeva pot po osamosvojitvi
Sredi decembra 2011 je volk Slavc zapustil svoj rodni trop in odšel na pot proti severu. Najprej je prečkal velik del Avstrije in 4. februarja 2012 prečkal mejo z Italijo nedaleč od kraja Cortina d'Ampezzo, vmesni postanki so še bile alpske doline zahodno od Belluna, nižinski del Benečije, konec marca pa je prišel do Parco Naturale Regionale della Lessinia, kjer se je sedaj očitno vsaj za kratek čas ustalil. Ocenjujemo, da je do danes Slavc prehodil že 1500 km poti.