Čas za nove smernice glede izpostavljanja sončni svetlobi?
Sončna svetloba je lahko neprecenljiv dar in prekletstvo obenem - še posebej z vidika našega zdravja. Po eni strani je izpostavljenost sončnim žarkom zelo koristna. To namreč omogoča tvorbo vitamina D v telesu, obenem pa imajo lahko sončni žarki pozitiven vpliv na počutje. Vendar je izpostavljanje soncu povezano tudi s številnimi tveganji.

Sončni žarki lahko seveda povzročijo precej hude opekline, hkrati pa so povezani z nevarnostjo za kožnega raka. Tako je pomembno, da poiščemo zlato sredino. Toda kje natančno poteka meja med koristnim in škodljivim izpostavljanjem sončnim žarkom? Raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, objavljeno v znanstveni reviji PNAS, menijo, da so trenutne smernice zastarele in da je čas za posodobitev …

V dolgih zimskih večerih si radi privoščimo toplo odejo, dobro knjigo in dišeč čaj. Kakšna čajna mešanica nas bo podprla, pa ni vseeno, saj si z njo lahko resnično ogrejemo telo in dušo ali pa tudi povzročimo telesu več škode kot koristi.

Če želimo uživati res kakovostne čaje, je dobro najprej vedeti, kako naša domača zelišča za čaje pravilno shraniti, da bodo ohranila največjo moč.

Ko se odločimo, da jih bomo med seboj mešali, pa moramo biti pozorni predvsem na naslednje: različni čaji so kot različna glasbila v orkestru in morajo biti med seboj čim bolj uglašeni.

Veš, kaj piješ: Čas je, da alkoholne pijače opremimo z zdravstvenimi opozorili
Alkohol pije več kot dve milijardi ljudi po vsem svetu, največjo porabo alkohola na prebivalca pa ima Evropska regija. Leta 2016 je zaradi rabe alkohola umrlo približno 3 milijone ljudi po vsem svetu, kar predstavlja 5,3 odstotke vseh smrti.

Tudi v Sloveniji pitje alkohola predstavlja resen javnozdravstveni problem, tako med mladostniki kot odraslimi. Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji je nad povprečjem EU, prav tako pa je nad povprečjem umrljivost zaradi alkohola.

Moja izbira = Veš, kaj ješ izbira: Študent, tudi sam lahko pripraviš dober obrok
Prvi kolokviji na fakultetah so že za študenti. Ob tem kljub stiski s časom, ne pozabite na ustrezni prehrana, Ta vpliva na splošno zdravje in počutje, s tem pa se poveča tudi naša delovna storilnost in motivacija za učenje.

Čeprav se študentje pogosto, tudi zaradi stiske s časom, prehranjujejo ne študentske bone, je priprava obroka doma lahko prijeten in koristen odklop.

Ozkolistni trpotec jeseni ponuja drugačen nabor zdravilnih učinkovin, kot tisti, ki ga nabiramo spomladi.

Trpotec je sicer zelo vsestranska rastlina, vendar jeseni ni primeren za pripravo sirupa. V tem času je zelo bogat z rudninami, zato ga moramo zaužiti v celoti - v poparkih in precejenih sirupih namreč ne bomo dobili vsega.

Jesenski trpotec nam bo precej okrepil imunski sistem in nam pomagal tudi, če smo že zboleli, saj bo ublažil potek bolezni.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Slike, ki nam ostrijo intuicijo in nas duhovno prebujajo
»Pogled usmerite v središče mandale. Umirite ga in jo opazujte pet minut ali več. Sprožil se bo proces harmonizacije. Mandala ima enak učinek kot magnet. Na neharmonične dele duše deluje tako, da v njej sproži ritmični proces in s tem vzpostavi ponovno ubranost v duši, kar je ugotovil že Carl Gustav Jung. Temu pritrjujejo tudi izkušnje ljudi, ki uporabljajo mandale,« pravita njihovi ustvarjalki Vanda Omejc in Gabrijela Železnik. Ustvarjata jih že štiriindvajset let, in to skupaj.

Njuna umetniška dela navdušujejo otroke, mladostnike in odrasle (Mandalavaga.si). Pojasnili sta nam, kako jih ustvarjata in kaj sploh so mandale.

Piše: T. S. v novih Misterijih, www.misteriji.si

Laserska ura uravnava tlak, sladkor, holesterol, lajša bolezni srca in ožilja …
Kar smo nekoč lahko le videli v znanstvenofantastičnih filmih, je zdaj lahko na naši roki. Na levo zapestje si zapnemo oddajnik hladne laserske svetlobe v obliki ure. Ko nastavimo čas in moč svetlobe, začne s spodnje strani, ki je v stiku s kožo, svetiti laserska svetloba v rdeči, modri, zeleni in rumeni barvi.

Vsaka na svoj način deluje blagodejno na telo. Na naši roki tako hkrati potekajo tri obravnave. Akupunktura energijskih meridianov brez igel. Protibolečinsko delovanje brez katerih koli učinkovin. In delovanje od zunaj na kri. Vse to pa povsem neslišno in neboleče. Pa naj kdo reče, da to ni vesoljsko …

Zmanjšajte račune za ogrevanje - tudi manjši ukrepi prinesejo prihranke
Burno dogajanje na svetovnih trgih (ne samo na energetskem) se odraža tudi na položnicah za ogrevanje. Vlada določa najvišje dovoljene cene več energentov, kar pomeni, da so zneski nižji, kot bi bili brez regulacije.

Ker pa dobavitelji cene skoraj brez izjem postavljajo na najvišjo dovoljeno raven, razlik in manevrskega prostora za prihranke z zamenjavo dobavitelja trenutno ni. Vseeno lahko z določenimi ukrepi privarčujemo.

V tednu med 24. do 28. oktobrom obeležujemo Evropski teden varnosti in zdravja pri delu. Ob tej priložnosti v okviru Programa Mira, Nacionalnega programa duševnega zdravja, opozarjamo na pomen psihosocialnih tveganj za duševno zdravje pri delu in s tem povezanimi zdravstvenimi in finančnimi posledicami. Psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih odnosov na delovnem mestu in lahko vodijo v prekomerni in kronični stres.

Psihosocialna tveganja predstavljajo največje izzive na področju varnosti in zdravja pri delu. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU- OSHA) lahko od 50 % do 60 % izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj v povezavi z delom. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) znašajo letni stroški z delom povezanega stresa in težav v duševnem zdravju v EU več kot 4 % bruto družbenega proizvoda.

Piše: Ivan Soče v novi številki

Po definiciji je vitamin snov, ki je nujna za življenje in je telo samo ne tvori. Po tej definiciji vitamin D pravzaprav ni vitamin, saj ga telo sintetizira, ko smo izpostavljeni sončnim žarkom, zato ga imenujemo tudi "vitamin sonca". Čeprav gre bolj za hormon, ga iz zgodovinskih razlogov še vedno uvrščamo med vitamine.

V zadnjem desetletju znanstveniki ugotavljajo, da so s pomanjkanjem tega vitamina povezane številne bolezni in ne zgolj rahitis, kot je veljalo doslej. Število raziskav drugih vitaminov v enem letu se skoraj ne spreminja, število študij o koristnosti vitamina D pa se je v zadnjih letih potrojilo: v letu 2000 je bilo opravljenih 1142 raziskav, v letu 2012 pa 3877. Zdi se, da je "sončni vitamin" postal najpomembnejši vitamin pod soncem, in mnogi prisegajo, da upravičeno.

V ponedeljek, 17. oktobra 2022, se je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pričelo s cepljenjem proti gripi v sezoni 2022/23. Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Tudi letos je cepljenje proti gripi brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

Kje se je možno cepiti?
Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa tudi območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Za cepljenje v ambulantah območnih enot NIJZ-ja se je potrebno predhodno naročiti.

Ambulante - kontaktni podatki za naročanje in delovni čas

Piše: Tatjana Svete

Jesti in živeti moramo, kot je v danem trenutku koristno, ne po statističnih napotkih
Nataša Klarič, edina strokovnjakinja v Sloveniji ter ena redkih v Evropi in svetu za svetovanje o prehrani po krvnih skupinah in prehrani po GenoTipu, se je v svoji rani mladosti, dobri dve desetletji, včasih bolj in včasih manj uspešno borila s kilogrami, razdraženim želodcem in zaprtjem.

Pred devetimi leti so ji zdravniki povedali, da ima gastroezofagealno refluksno bolezen, da so ji popustile mišice med požiralnikom in želodcem ter med želodcem in dvanajsternikom, tako da se njuni sokovi mešajo, prebava pa je neučinkovita. Predpisali so ji trajno jemanje zdravil za zmanjševanje želodčne kisline.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Na školjki ne sedite predolgo
Hemoroidi, ki povzročajo nevšečnosti številnim ljudem, so ena od najpogostejših bolezni sodobnega časa. Težave s hemoroidi naj bi vsaj enkrat v življenju izkusilo kar 60 do 90 odstotkov ljudi. Pojavljajo se tako pri ženskah kot pri moških, najpogosteje med 20. in 50. letom starosti. Hemoroidi so tudi predmet dvomov in strahov pred resnimi boleznimi.

Po eni strani je takšen strah koristen, saj ljudi prisili, da gredo k zdravniku, in četudi je v večini primerov neupravičen, obisk zdravnika omogoči diagnosticiranje hujših bolezni, kar pa se k sreči zgodi dokaj redko. Čeprav obstajajo številne domneve o pravem vzroku za nastanek hemoroidov, je ta še vedno neznanka.

V Sloveniji vsako leto približno 80 otrok in mladostnikov zboli za rakavo boleznijo, pri čemer jih približno 20 odstotkov boj z zahrbtno boleznijo izgubi. Septembra si zato prizadevamo ozaveščati o otroškem raku, saj lahko s kolektivno zavestjo in razumevanjem junakom 3. nadstropja Pediatrične klinike v Ljubljani pomagamo v njihovem boju (za življenje).

Tudi vsak od nas lahko doprinese k boljšemu jutri, saj neprofitno društvo Junaki 3. nadstropja v septembru zbira namenska sredstva za nakup naprave, ki bo v pediatrični kliniki pomagala pri zdravljenju otrok.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

V šarenici so zapisi preteklih in sedanjih bolezni, pa celo zaznave prihodnjih
Oči so ogledalo duše, hkrati pa tudi zrcalo delovanja telesa. V očesni šarenici, irisu, so zaznavne sledi naših preteklih in sedanjih bolezni, pa celo zaznave prihodnjih bolezni. Tega ni mogoče videti s prostim očesom, pač pa s posebno kamero, iridokamero.

V šarenici je mogoče zaslediti znake različnih oblik, barv in globin, ki razkrivajo naša bolezenska stanja. Iridodiagnostiko nam je razgrinjal iridolog in bioresonančni terapevt Daniel Đorđević iz Lah medikal centra s Klanca pri Komendi.

Medicinski strokovnjaki so se nedavno spravili nad predsednika vlade Goloba, češ da je z izjavo, da sta sonce in morje odlično zdravilo proti virusom, užalil stroko. Ali je predsednik vlade v resnici podal nepremišljeno izjavo - ali pa so nepremišljeni odzivi tako imenovane stroke, ki pozablja, da obstajajo številni dokazi, ki kažejo na to, da z njegovo izjavo ni nič narobe.

Da je sonce v resnici zdravilno, so dokazali že pred več kot stoletjem, ko je Auguste Rollier leta 1903 ob pomoči sončne svetlobe uspešno zdravil tuberkulozo. Po drugi svetovni vojni so s sončenjem dokumentirano ozdravili 1746 od 2167 tuberkuloznih bolnikov, kar je izjemen uspeh. Metoda je bila neuspešna zgolj pri bolnikih z zelo napredovalo boleznijo.

Covid in gripa si delita kar nekaj podobnih simptomov. Razlikovanje med boleznima zgolj na podlagi simptomov je lahko tako precej zahtevno. Edina rešitev je testiranje, zanesljivi rezultati pa seveda niso na voljo nemudoma. Vendar bo v prihodnje situacija morda drugačna. Kalifornijskim raziskovalcem je namreč uspelo ustvariti algoritem za razlikovanje med gripo in covidom samo na podlagi simptomov.

Algoritem bi bil seveda lahko v veliko pomoč zdravnikom pri ugotavljanju, kateri virus je najverjetneje v ozadju. To sicer ne bo moglo povsem nadomestiti testiranja, vendar bi lahko šlo za dragoceno orodje za hitro prepoznavanje bolnikov, pri katerih je verjetnost za to, da so se okužili z novim koronavirusom, še posebej velika. Algoritem je bil podrobneje predstavljen v prispevku, ki je bil objavljen v zadnji številki revije Quality Management in Health Care´s.

Piše: Sonja A. Mrak

SKRIVNOST TELESNE URE
Rastline, živali in ljudje se ravnamo po določeni notranji uri. Rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove, čebele gredo vsak večer pravočasno v panj in petelini vsako jutro naznanijo nov dan. Kako pa ljudje?

Nekega poletnega dne je nekemu švedskemu naravoslovcu odpovedala žepna ura, vendar ga to ni vznemirjalo preveč, saj je ob pogledu na vrt zlahka ugotovil, kdaj je čas za čaj. Ko je zajčja deteljica zaprla cvetove, je bila ura pet. Carl Linne (1707 - 1778), utemeljitelj moderne botanike, je zgodaj spoznal, da rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove vedno ob določeni uri - odvisno od vrste. Tako je profesor medicine in botanike, ki je bil obenem zelo praktičen mož, leta 1751 ugotovljeni dnevni ritem rastlin uporabil za izdelavo svoje botanične ure, ki so jo sestavljale v krog zasajene rastline.. To je bil zares barvit primer uporabnega znanja.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Dovolite otrokom, da jočejo, nato pa se pogovorite z njimi
V času epidemije novega koronavirusa se je med mladimi število poskusov samomora povečalo kar za trideset odstotkov; pomeni, da imajo več duševnih stisk. O samomoru smo se pogovarjali z Urško Mihoci*, ki si je v najstniških letih večkrat hotela vzeti življenje. Na srečo je našla moč, da je prešla vse pasti, in je o tem, kako jih je prešla, napisala knjigo Vredno je živeti. Spregovorila je o svoji izkušnji ter o tem, kaj mlade najbolj spravlja v duševno stisko, da pomislijo na najhujše.

V knjigi opisuje, kako se je izvila iz črnih misli, ki so jo nagovarjale k samomoru. Z njo si lahko pomagajo vsi, ki so se kdaj spopadali s čim podobnim. Namenila jo je tudi staršem, ki želijo imeti boljše odnose s svojimi otroki. Tako da njihovim otrokom nikoli ne bi prišlo na misel, da bi sami končali svoje življenje.

Koromač ali sladki komarček najbolj poznamo kot zelišče, ki pomaga proti napenjanju, tako pri dojenčkih kot pri odraslih. Včasih pa so ga uporabljali v zelo različne namene, celo za krepitev mišic!

Danes znanost ugotavlja, da ima koromač veliko čudovitih lastnosti tudi za težave sodobnega človeka - pomaga lahko tudi pri demenci. Še posebno pa je uporaben kot pomočnik želodca: zaspanega aktivira, živčnega umiri.

Piše: Meta Belič

Pomladni dnevi so bili že od nekdaj moji najljubši - božajoči žarki nežnega sonca, poživljajoče popevanje pernatih sosedov, omamne vonjave cvetočih grmovnic in sveža zelena prevleka trave in dreves, ki vabijo k sprostitvi in zdravljenju. To so zame trenutki, ko zaslišim prvinski klic narave in začutim, da jaz pripadam njej in ne obratno.

Ko se odpravimo v neokrnjeno naravo ter dovolimo vsem svojim čutilom, da v polnosti izkusijo njene dražeče radosti, se osvobodimo civilizacijske nečimrnosti in občutka človeške superiornosti ter v polnosti dojamemo, da je narava poosebljena harmonična celota, ki preko zapletenih odnosov v vsakem trenutku vzpostavlja ravnotežje med vsemi njenimi deli. In tako kot gozd, gore in morje predstavljajo harmonične ekosisteme, kjer vsak posamezni delček prispeva k popolnosti sistema, bi morali tudi mi s takšne perspektive gledati na naše vrtove.

Rdeča pesa je bila pri starih Grkih in Rimljanih najprej znana kot zdravilna rastlina, šele v 16. stoletju je prvič omenjena kot vrtnina. Kaj je torej tako zdravilnega v njej?

V rdeči pesi najdemo vse polno rudnin in je zato eno od najbogatejših rudninskih živil na svetu - a le, kadar je gojena naravno. Zato ne sme manjkati na domačih vrtovih.

Piše: Sonja A. Mrak

Prihaja poletje in z njim visoke temperature. Mnogi ljudje se pogosto zatečejo v senčne prostore  ali v notranjost bivalnih prostorov in počakajo, da vročina mine.

Tisti, ki so najbolj ogroženi in se jim zaradi vročine lahko poslabša zdravstveno stanje, pa so ljudje v starosti nad 65 let, dojenčki, nosečnice in doječe matere, osebe s povečano telesno teži in bolniki z neko kronično boleznijo, kot so razne srčne motnje, rak ali bolezni ledvic. Večji nevarnosti so izpostavljene osebe z omejitvami v gibanju, osebe, ki se zdravijo z zdravili, ki vplivajo na sposobnost uravnavanja temperature, kot tudi osebe, katerih zdravstveno stane zmanjšuje sposobnost hlajenja z znojenjem.