Razmislek ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane
Ob nedavnem srečanju delovne skupine, ki se ukvarja s strategijo in akcijskim načrtom za manj izgub in zavržene hrane, smo udeleženci prileteli na realna tla - le še 7 žetev nas loči do leta 2030, ko bomo morali v skladu s cilji trajnostnega razvoja prepoloviti količino zavržene hrane. 

Dejstvo, da globalno zavržemo eno tretjino hrane, je znano. 14 % oz. za 400 milijard dolarjev se je ‘izgubi’ (food loss) na poti od njive do trgovine. Dodatnih 17 % pa k zavržkom (food waste) prispevamo gospodinjstva, trgovci in obrati za pripravo hrane. S temi 31 % hrane, ki pristane v smeteh, bi lahko nahranili 1,26 milijarde ljudi. Tako bi odpravili problem ene tretjine ljudi, ki nima dostopa do zdrave prehrane.

Dogovor še nima zagotovljenega vira financiranja
Osem evropskih držav je v belgijskem mestu Oostende podpisalo dogovor o spodbujanju vetrne energije v Severnem morju, kjer želijo proizvodnjo vetrne energije povečati za desetkrat, in sicer na 300 gigavatov do leta 2050.

V dokumentu so poudarili še, da je "ruska agresija proti Ukrajini in njeni poskusi izsiljevanja Evrope" s prekinitvijo dobav plina in nafte še pospešila proces zmanjševanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv in zmanjševanje njihove porabe.

Ekologi brez meja so si v sodelovanju z Občino Škofja Loka in ob podpori Lidla Slovenija zadnji dve leti s programom Hrana svoje mesto najde prizadevali zmanjšati količine zavržene hrane. Ob letošnjem Slovenskem dnevu brez zavržene hrane sporočajo, da so ukrepi padli na plodna tla. 

Po lanski izhodiščni analizi zavržene hrane v Vrtcu Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka so v sodelovanju s širšo skupino deležnikov izbrali ukrepe za zmanjšanje količin zavržkov, zaposleni v obeh ustanovah pa so ponovili večdnevno tehtanje. Tudi tokrat je bilo analiziranih več kot 16 tisoč obrokov, rezultati pa kažejo na uspeh vpeljanih ukrepov.

Ekološki dolg
Organizacija Global Footprint Network (GFN) vsako leto izračuna datum, do katerega vsi ljudje skupaj, na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za tisto leto. Ta dan ekološkega dolga se vztrajno in nezadržno pomika proti pomladi - Slovenija živi »na kredit« že od 18. aprila, svet pa od 28. julija.

Naš trenutni način življenja, ki je odvisen od prekomernega izkoriščanja naravnih virov, ogroža tako našo prihodnost kot prihodnost naših zanamcev. Ekološki dolg predstavlja idejo, da moramo za dolgoročni obstoj človeštva na Zemlji živeti znotraj meja biokapacitete in prilagoditi način življenja, da v določenem obdobju ne potrošimo več virov, kot jih lahko narava v istem obdobju obnovi. Da to dosežemo in hkrati ohranimo obstoječo kakovost življenja, si lahko pomagamo s konceptom ekološkega odtisa.

Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj tudi letos vabijo organizacije in posameznike k sodelovanju v Dnevu v rabljenih oblačilih, ki ga obeležujemo 23. aprila. 

Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka izpred dveh let Slovenke in Slovenci v povprečju na leto zavržemo 12,3 kg oblačil na osebo. Velike količine teh oblačil (900 milijonov kosov) iz vsega sveta izvozimo v Kenijo, na globalno pokopališče hitre mode.

Kar 1 od 3 kosov izvoženih oblačil je tako slabe kakovosti, da takoj postane odpadek. K temu prispeva tudi dejstvo, da je 70 % naših oblačil izdelanih iz plastike.

V organizaciji društva Ekologi brez meja v Slovenskih Konjicah je potekalo letno zero waste srečanje. Vsebine za opolnomočenje lokalnih skupnosti na poti do družbe z manj odpadki je letos dopolnila še mednarodna konferenca na temo popravil.

Konferenca je tradicionalno potekala v eni izmed slovenskih zero waste občin. Štafetno palico je od Kranja prevzela občina Slovenske Konjice, kjer so se srečali predstavniki občin, komunalnih podjetij, gospodarstva, medijev in civilne družbe. 

V prvem delu so bile predstavljene različne dobre prakse, pasti in ovire k večji popravljivosti in pogostejšemu popravljanju na splošno. Nataša Šip s predsedništva Evropske komisije v Sloveniji je predstavila nedavni zakonodajni paket za pravico do popravila.

Nedavna raziskava o stališčih Evropejcev do zakona, ki bi od podjetij terjal odgovornost na področju podnebnih sprememb je pokazala, da večina podpira zakon, ki bi od podjetij zahteval zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

• Raziskava je bila izvedena v Avstriji, Belgiji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Poljskem, v Sloveniji in Španiji. 

• Več kot 200 organizacij civilne družbe in posameznikov je podpisalo odprto pismo, v katerem pozivajo k večji odgovornosti podjetij za podnebne spremembe v svetovnih dobavnih verigah. 

• Stališča in potrebo po ambiciozni zakonodaji smo skupaj z drugimi organizacijami že večkrat izrazili, ponovno pa pred odločilnim glasovanjem o predlagani zakonodaji opozarjamo na pomanjkljivosti predloga in pričakovanji prebivalcev_k EU.

Revidirana Direktiva o energiji iz obnovljivih virov ne naslavlja realnosti podnebne krize
Pretekli teden dosežen dogovor o povečanju deleža obnovljivih virov energije (OVE) v skupni porabi energije v Evropski uniji kaže na še vedno prešibko ambicijo EU, da bi ustavila uničujoče prakse in učinkovito naslovila kruto realnost podnebne krize. Cilji v revidirani Direktivi o energiji iz obnovljivih virov (RED) ne upoštevajo večplastne krize, s katero se sooča Evropa.

V okoljski organizaciji Focus ocenjujemo tudi, da je EU izpustila še eno priložnost za zaščito gozdov - posodobljena zakonodaja ne bo zmanjšala odvisnosti od sežiganja lesa, prav tako ne bo spodbudila potrebnega opuščanja biogoriv iz soje in palmovega olja, ki so tesno povezana s krčenjem gozdov.

Podjetja morajo odgovarjati za kršitve človekovih pravic in okolja vzdolž celotne vrednostne verige
Podjetja s sedežem v EU za kršitve človekovih pravic ali uničevanje okolja ter izpuste toplogrednih plinov vzdolž svoje vrednostne verige pogosto ne odgovarjajo. Razlogi so različni; včasih niti ne poznajo svojih dobaviteljev, pogosto je sledljivost po celotni vrednostni verigi slaba, navsezadnje pa jih k temu tudi nič ne zavezuje.

Zločini proti lokalnemu prebivalstvu, uničenje pitne vode ali nehumane razmere delavcev na drugem koncu sveta pogosto žal ostanejo nekaznovane, žrtve pa bijejo trnovo pot, da dosežejo pravico - eden takih primerov je več desetletni proces proti podjetju Shell, ki je krivec za uničenje delte Nigra. Nova Direktiva EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ima moč to spremeniti in popraviti.

Podjetja, občine in druge organizacije - vabljeni k sodelovanju pri evidentiranju dobrih praks
Umanotera in Focus sta odprla poziv za evidentiranje slovenskih dobrih praks zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Iščejo praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji in ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb ter k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo k razvoju novih poslovnih modelov, zaposlovanju in izboljšanju kakovosti bivanja. Deset najboljših praks bo z namenom prenosa v druga slovenska okolja predstavljenih široki javnosti.

Uspešne zgodbe dobrih praks navdihujejo in kažejo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč prinašajo tudi vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja.

Led slovenskih ledenikov najverjetneje izvira iz male ledene dobe, kaže nova raziskava slovenskih ledenikov. Doslej starosti slovenskih ledenikov namreč nismo poznali. Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja, so poudarili ob predstavitvi končnih rezultatov projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo.

Krčenje ledenikov je slikovita ponazoritev posledic podnebnih sprememb. Še posebej občutljivi nanje so manjši ledeniki na robu Alp, med njimi obe slovenski ledeniški zaplati, preostanka nekdanjih pravih ledenikov. Obstoj obeh ledeniških krp omogočajo izrazita senčna lega, občasne nadpovprečno snežne sezone in sneg, ki ga prinesejo na površje ledenika snežni plazovi in veter, poudarjajo ob zaključku projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking.

Ob mednarodnem dnevu gozdov: gozdovi so naše skupno bogastv
21. marec je mednarodni dan gozdov. Letošnjega bodo v okoljski organizaciji Focus obeležili nekaj dni kasneje, 25. marca, ko bodo skupaj z Mestno občino Maribor organizirali Dan za Stražun, posvečen urbanemu gozdu v Mariboru. To bo prvi v nizu dogodkov, ki bodo del participativnega procesa za pripravo vizije upravljanja Stražuna.

Na ta dan bo od 10. ure naprej potekala čistilna akcija, hkrati pa bodo vsi občani in občanke imeli možnost sodelovati na posvetu, kjer bodo lahko predstavili svoja mnenja in predloge za prihodnost Stražuna.

Skupina Sun Contracting, ki deluje v petih evropskih državah, ima za seboj že nekaj večjih fotovoltaičnih projektov. Eden najpomembnejših se trenutno izvaja v spodnjeavstrijskemu mestu Krems: sistem odprtega prostora s fotovoltaično močjo osem megavatov. Naročnik: voestalpine Krems GmbH.

Fotovoltaični sistem z nazivno močjo približno osem megavatov se razprostira na več kot 65.000 kvadratnih metrih, na severni strani objekta tega avstrijskega jeklarskega velikana. Industrijsko območje v Kremsu predstavlja le del obsežnega projekta – saj se je to, eno izmed vodilnih jeklarskih podjetij na svetu, zavezalo, da bo do leta 2050 doseglo popolnoma podnebno nevtralno proizvodnjo jekla.

Naš planet ima omejene zaloge virov energije, hkrati je energija draga, zato je prav, da vsak izmed nas preveri v svojem domu, kako lahko aktivno varčuje z energijo. Zaradi učinkovite rabe energije naše udobje in kakovost življenja ne bosta prav nič slabša.

Z nekaterimi preprostimi spremembami lahko prihranimo precej energije in denarja. Zaradi napačnih navad lahko porabimo od 30 do 40 odstotkov več energije, kot če bi ravnali premišljeno.

Navade, ki bi jih morali opustiti, so: prižgane luči, čeprav je dovolj svetlo, vklapljanje napol praznega pomivalnega ali pralnega stroja, neredno čiščenje filtrov v napravah, neredno odstranjevanje ledu iz zamrzovalnika, kuhanje brez uporabe pokrovk ali prepogosto odpiranje hladilnika oziroma razmišljanje pri odprtih vratih, kaj bi vzeli iz njega.

Ekologi brez meja, Lidl Slovenija in občina Škofja Loka nadaljujejo z izvedbo občinske iniciative za manj zavržene hrane Hrana svoje mesto najde. V drugi sezoni se na podlagi pridobljenih meritev osredotočajo na uvajanje ukrepov za manj zavržkov.

Ekologi brez meja so lani ob podpori Lidla Slovenija in v sodelovanju z zero waste občino Škofja Loka zagnali program za raziskovanje zavržene hrane na ravni lokalnih skupnosti, v sklopu katerega so se posvetili tako gospodinjstvom kot javnim ustanovam.

Slednje v ospredje postavljajo v nadaljevanju programa. Analiza skupno več kot 16 tisoč obrokov v osmih enotah Vrtca Škofja Loka in Dijaškem domu Škofja Loka je izpostavila glavne izzive in možne rešitve ter priložnosti za prihranke, ki jih deležniki implementirajo to pomlad.

Lani sta naše delo med drugimi zaznamovala dva dogodka, za katera smo si obljubili, da ne sme obveljati ‘prvič in zadnjič’. Zato z veseljem napovedujemo, da ‘drugič’ že trka na spomladanska vrata.

25. maja 2022 smo v Kranju po dolgem času in prvič čisto zares organizirali letno zero waste srečanje. Dogodek, ki nudi prostor za izpostavljanje dobrih praks, proslavljanje mednarodnih dosežkov in zagotavljanje novih sodelovanj. Dogodek, ki poveže predstavnike občin, komunalnih podjetij, turističnih organizacij in občanov.

Prebivalstvo s podeželja je izpostavljeno višjemu tveganju za energetsko revščino in socialno izključenost, obenem pa je deležno manj spodbud za prenove in pravičen prehod od tistega v urbanem okolju. Da bi reševali pogosto prezrte izzive, bo projekt RENOVERTY, ki ga v Sloveniji izvaja okoljska organizacija Focus, spodbujal energetsko učinkovite prenove stavb v energetsko revnih gospodinjstvih na podeželskih in primestnih območjih.

Približno 35 milijonov državljanov EU (okoli 8 % prebivalcev) v letu 2020 v svojih domovanjih ni zmoglo vzdrževati ustrezne toplote. Z višanjem cen energije in ruskim napadom na Ukrajino je bilo zelo verjetno prizadetih še veliko več državljank in državljanov EU. Evropska komisija je s pomočjo svojih politik (sveženj Čista energija za vse Evropejce, Nacionalni energetsko podnebni akcijski načrti, sveženj Pripravljeni na 55) in pobud kot so Svetovalno vozlišče za energetsko revščino (EPAH), odločena zaščititi ranljive skupine ljudi, zato projekt RENOVERTY, sofinanciran v okviru programa LIFE, sledi tem usmeritvam s spodbujanjem energetsko učinkovitih stanovanjskih prenov energetsko revnih gospodinjstev v Srednji in Vzhodni Evropi, Jugovzhodni Evropi ter v državah južne Evrope.

Evropski parlament potrdil konec prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje od leta 2035
Evropski parlament je v torek, 14. 2. 2023, uradno potrdil zakon o prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov v Evropski uniji od leta 2035.

Cilj zakona je pospešiti prehod na električna vozila in narediti pomemben korak naprej v boju proti podnebnim spremembam.

Zakon bo zahteval, da proizvajalci avtomobilov do leta 2035 dosežejo 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2 pri novih prodanih avtomobilih. To avtomatično pomeni, da se morajo iz prodaje umakniti vsa vozila na notranje izgorevanje.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Meritve, ki so jih znanstveniki začeli opravljati leta 1958, kažejo na občuten dvig temperature oceanov s pospešenim segrevanjem po letu 1990. Svetovni oceani pa so bili leta 2022 najtoplejši, odkar potekajo meritve, poroča Guardian. Raziskava, ki so jo opravili raziskovalci iz Kitajske, ZDA, Italije in Nove Zelandije, razkriva, da je bilo leto 2022 v svetovnih oceanih najtoplejše doslej, poroča AFP.

Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom
Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Kar slaba tretjina (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.

Od 2967 kosov odpadkov, pobranih na 19 odsekih regionalnih in lokalnih cest, so plastenke, pločevinke in steklenice predstavljale 32,1 % vseh odpadkov. Če upoštevamo še avtoceste, kjer so pregledali le počivališča, je odstotek 16,2 %. Zaradi specifičnosti avtocestnih postajališč (pregledovanje vsebine košev za odpadke, dnevno čiščenje lokacij) je bilo tam opaziti večji odstotek drugih odpadkov. Odstotek plastenk, pločevink in steklenic, izračunan glede na težo odpadkov, je še višji: 45,1 % na lokalnih in regionalnih cestah oziroma 35,4 % na vseh odsekih.

ZPS in Focus: Kupimo 60 % več oblačil kot nekoč - recimo ne hitri modi in zelenemu zavajanju!
Tekstilna industrija je druga (takoj za naftno) največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih petnajstih letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. K temu pripomoremo tudi Slovenci. Danes  kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo. ⁠

Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dalj časa. Danes pa prepogosto šteje le cena in hipno sledenje trenutnim modnim smernicam. Hitra moda je razlog za kopičenje zavrženih oblačil na odlagališčih, ki praviloma niso biološko razgradljiva.

WWF je zagotovil skoraj pet milijonov evrov za revitalizacijo štirih območij v Evropski Amazonki
Revitalizacija oz. oživitev rek je glavna tema letošnjega svetovnega dneva mokrišč, ki ga na ta dan praznujemo že od leta 1971. In ravno revitalizacija določenih rečnih območij v Evropski Amazonki je rezultat, ki ga želi Svetovna organizacija za varstvo narave WWF doseči z novim projektom, katerega vrednost je skoraj pet milijonov evrov.

»Z vlaganjem v obnovo rek, mokrišč in šotišč vlagamo v podnebno odporno prihodnost in zelo smo veseli, da so to prepoznali naši donatorji, ki so se odločili vložiti v obnovo Mure, Drave in Donave na Hrvaškem, v Sloveniji in v Srbiji,« pravi Ivana Korn Varga iz WWF Adria. »S petletnim projektom 'Revitalizacija Evropske Amazonke', ki se izvaja na območju 5-državnega UNESCO-vega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, bomo na štirih lokacijah revitalizirali različne ekosisteme.

Učenci in dijaki iz 24 slovenskih osnovnih in srednjih šol so sodelovali v mednarodnem raziskovalnem projektu Pirati plastike. Sodelujoči pedagogi in raziskovalci pred objavo rezultatov izpostavljajo številne pozitivne učinke skupnostne znanosti - tako za mlade kot za znanost.

24 šol iz vse Slovenije je lansko jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek. Rezultati bodo znani predvidoma marca, so pa pozitivni učinki skupnostne znanosti vidni že danes. Večina sodelujočih se je na tak način prvič spoznala s problematiko rečnih odpadkov in mikroplastiko.