Evropski parlament potrdil konec prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje od leta 2035
Evropski parlament je v torek, 14. 2. 2023, uradno potrdil zakon o prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov v Evropski uniji od leta 2035.

Cilj zakona je pospešiti prehod na električna vozila in narediti pomemben korak naprej v boju proti podnebnim spremembam.

Zakon bo zahteval, da proizvajalci avtomobilov do leta 2035 dosežejo 100-odstotno zmanjšanje emisij CO2 pri novih prodanih avtomobilih. To avtomatično pomeni, da se morajo iz prodaje umakniti vsa vozila na notranje izgorevanje.

Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Meritve, ki so jih znanstveniki začeli opravljati leta 1958, kažejo na občuten dvig temperature oceanov s pospešenim segrevanjem po letu 1990. Svetovni oceani pa so bili leta 2022 najtoplejši, odkar potekajo meritve, poroča Guardian. Raziskava, ki so jo opravili raziskovalci iz Kitajske, ZDA, Italije in Nove Zelandije, razkriva, da je bilo leto 2022 v svetovnih oceanih najtoplejše doslej, poroča AFP.

Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom
Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov. Kar slaba tretjina (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.

Od 2967 kosov odpadkov, pobranih na 19 odsekih regionalnih in lokalnih cest, so plastenke, pločevinke in steklenice predstavljale 32,1 % vseh odpadkov. Če upoštevamo še avtoceste, kjer so pregledali le počivališča, je odstotek 16,2 %. Zaradi specifičnosti avtocestnih postajališč (pregledovanje vsebine košev za odpadke, dnevno čiščenje lokacij) je bilo tam opaziti večji odstotek drugih odpadkov. Odstotek plastenk, pločevink in steklenic, izračunan glede na težo odpadkov, je še višji: 45,1 % na lokalnih in regionalnih cestah oziroma 35,4 % na vseh odsekih.

ZPS in Focus: Kupimo 60 % več oblačil kot nekoč - recimo ne hitri modi in zelenemu zavajanju!
Tekstilna industrija je druga (takoj za naftno) največja onesnaževalka okolja, ki je še vedno v vzponu, saj se je v zadnjih petnajstih letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila. K temu pripomoremo tudi Slovenci. Danes  kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti, skoraj tretjine pa nikoli ne oblečemo. ⁠

Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dalj časa. Danes pa prepogosto šteje le cena in hipno sledenje trenutnim modnim smernicam. Hitra moda je razlog za kopičenje zavrženih oblačil na odlagališčih, ki praviloma niso biološko razgradljiva.

WWF je zagotovil skoraj pet milijonov evrov za revitalizacijo štirih območij v Evropski Amazonki
Revitalizacija oz. oživitev rek je glavna tema letošnjega svetovnega dneva mokrišč, ki ga na ta dan praznujemo že od leta 1971. In ravno revitalizacija določenih rečnih območij v Evropski Amazonki je rezultat, ki ga želi Svetovna organizacija za varstvo narave WWF doseči z novim projektom, katerega vrednost je skoraj pet milijonov evrov.

»Z vlaganjem v obnovo rek, mokrišč in šotišč vlagamo v podnebno odporno prihodnost in zelo smo veseli, da so to prepoznali naši donatorji, ki so se odločili vložiti v obnovo Mure, Drave in Donave na Hrvaškem, v Sloveniji in v Srbiji,« pravi Ivana Korn Varga iz WWF Adria. »S petletnim projektom 'Revitalizacija Evropske Amazonke', ki se izvaja na območju 5-državnega UNESCO-vega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, bomo na štirih lokacijah revitalizirali različne ekosisteme.

Učenci in dijaki iz 24 slovenskih osnovnih in srednjih šol so sodelovali v mednarodnem raziskovalnem projektu Pirati plastike. Sodelujoči pedagogi in raziskovalci pred objavo rezultatov izpostavljajo številne pozitivne učinke skupnostne znanosti - tako za mlade kot za znanost.

24 šol iz vse Slovenije je lansko jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek. Rezultati bodo znani predvidoma marca, so pa pozitivni učinki skupnostne znanosti vidni že danes. Večina sodelujočih se je na tak način prvič spoznala s problematiko rečnih odpadkov in mikroplastiko.

Pregled rezultatov za leto 2021/2022 na področju zero waste občin
V letu 2021 se je mreži zero waste občin pridružilo 7 novih, in sicer Mestna Občina Kranj z okoliškimi občinami Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko ter občini Škofja Loka in Železniki. Na Gorenjskem imamo tako skupaj kar 10 občin, ki so se zavezale k zmanjševanju odpadkov in boljšemu ravnanju z njimi. Dolgoročni cilj je tudi regijsko sodelovanje in optimizacija implementacije zero waste ukrepov na tem območju.

Za novo pridružene občine je to pandemično leto predstavljajo izhodiščno točko in spoznavanje z zero waste konceptom. Že v letu 2022 so se aktivno lotile izvajanja zastavljenih ukrepov iz zero waste strategije. Dogodki v živo so bili spet v polnem teku, zato smo za organizatorje prireditev v različnih občinah izvedli delavnice o zmanjševanju količin odpadkov in boljšem ločenem zbiranju.

Ozonska plast v zgornjih plasteh ozračja, ki ščiti življenje na Zemlji pred smrtonosnim sončnim sevanjem, se bo v naslednjih nekaj desetletjih obnovila. Vendar bi lahko sporni načrti za omejitev globalnega segrevanja ta napredek izničili, izhaja iz objavljene študije, pri kateri je sodelovalo več kot 200 mednarodnih strokovnjakov.

Od sredine 70. let prejšnjega stoletja nekateri industrijski aerosoli povzročajo tanjšanje ozona v stratosferi, in sicer v območju okoli 11 do 40 kilometrov nad površjem Zemlje. Leta 1987 je zato skoraj 200 držav podpisalo Montrealski protokol o omejevanju ozonu nevarnih snovi.

Brazilski predsednik obljubil boj proti krčenju gozdov v Amazoniji
Boj proti podnebnim spremembam je dobil nov zagon, potem ko je novoizvoljeni brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva v sredo na podnebni konferenci ZN COP27 v Egiptu obljubil omejitev krčenja gozdov v Amazoniji, voditelji članic skupine G20 pa so v Indoneziji obnovili zavezo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

"Tukaj sem, da vam povem, da se je Brazilija vrnila v svet. Zelo odločno se bomo borili proti nezakonitemu krčenju gozdov v Amazoniji," je dejal Luiz Inacio Lula da Silva in pri tem napovedal ustanovitev ministrstva za domorodce, ki bo ščitilo ranljive skupnosti v tej obsežni regiji.
"Brez zaščitene Amazonije ni svetovne podnebne varnosti in ni nam treba povzročiti krčenja niti enega metra amazonskega pragozda, da bi bili še naprej ena največjih proizvajalk hrane na svetu," je opozoril.

Izid pogajanj COP15 je le obliž za zaščito biotske raznovrstnosti
V Montrealu se je zaključila COP15, 15. konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti. Po dolgih pogajanjih so sprejeli Globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal.

Ta je sicer označen kot zgodovinski dosežek, a je le začetek prizadevanj, potrebnih za zaustavitev množičnega izumrtja. Okvirni sporazum sicer priznava pomembno vlogo staroselskih ljudstev pri zaščiti in varovanju narave, vendar grožnja množičnega izumrtja še vedno ni naslovljena v zadostni meri.

Poliester, akril in najlon so le drugo ime za nafto in zemeljski plin
V Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki v ospredje postavlja tekstil, Ekologi brez meja opozarjajo na problematično povezavo z industrijo fosilnih goriv. 70 % naših oblačil je izdelanih iz plastike.

Ekologi brez meja, eni izmed pobudnikov Dneva v rabljenih oblačilih, ki so pred desetletjem pričeli s popularizacijo in detabuizacijo izmenjav oblačil, ob letošnjem Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov izpostavljajo povezavo med tekstilno industrijo in industrijo fosilnih goriv. To je tudi prva tema, ki jo ob podpori podjetja Hofer predstavljajo v obliki video vsebin, ki so namenjene ozaveščanju ter podpori trajnostnim procesom v izobraževalnih in drugih ustanovah.

Analiza 'pacifiškega otoka smeti': večina odpadkov izvira iz petih svetovnih regij
Analiza 6.000 vzorcev odpadkov iz Velike pacifiške zaplate odpadkov kaže, da je večina smeti, ki jo sestavlja, iz petih svetovnih regij. To so ZDA, Japonska, Tajvan, Južna Koreja in Kitajska. A pri tem znanstveniki opozarjajo, da je največja težava v svetovnih morjih očem skrita, saj je tam akumulirane na tone in tone plastike v obliki mikroplastičnih delcev.

Od leta 1950 smo na svetu proizvedli 9,5 milijarde ton plastike, več kot tono plastike na vsakega Zemljana torej. A recikliramo le devet odstotkov vse plastike, neučinkovito upravljanje z odpadki pa je vodilo v to, da je osem milijonov ton plastike pristalo v rekah, ob obalah in oceanih, piše El pais. 

Ribno Alpine Resort postal prvi prejemnik evropskega Zero waste poslovnega certifikata, v mreži Zero waste Slovenija tudi nova nastanitev in prva restavracija
Zunanji strokovnjaki organizacije Mission Zero Academy (MiZA) so za Ribno Alpine Resort revidirali uspešnost izvajanja zero waste ukrepov in skladnost s strogimi pogoji, ki jih zahteva Zero waste (ZW)  poslovni certifikat. Revizija je z oceno dveh zvezdic od treh nagradila trud resorta, ki že od 2016 z Ekologi brez meja izvaja ukrepe za odgovorno ravnanje z naravnimi viri in odpadki. 

»Vse več ljudi si želi počitnikovati na trajnosten način in certifikat je pečat odličnosti za turistične ponudnike, ki dokazujejo, da ponujajo to možnost. Ribno Alpine Resort je s svojo ambicioznostjo, vodstvom in vsakodnevnim izvajanjem praks za zmanjševanje odpadkov navdihnil na tisoče turistov, študentov in strokovnjakov za ravnanje z odpadki. Nedvomno si zasluži zero waste poslovni certifikat in v čast nam je podeliti to priznanje. So živi dokaz, da so počitnice brez odpadkov možne in prijetne," poudarja vodja MiZA, Kaisa Karjalainen.

Čeprav lahko določene električne avtomobile napolnimo že precej hitro, težava nastane, ko se z električnim avtomobilom odpravimo na res dolgo pot. Zato so pri podjetju NIO že pred časom predstavili inovativno zamisel sistema izmenljivih baterij. To v praksi pomeni, da bi napredni sistem v zgolj nekaj minutah iz avtomobila samodejno odstranil obstoječo baterijo in jo nadomestil s povsem napolnjeno.

Električnemu vozilu bi torej avtonomijo zagotovili v enakem času, kot ga danes potrebujemo za polnjenje vozil na fosilna goriva. Podjetje NIO je prve tovrstne postaje za zamenjavo baterij postavilo na Kitajskem, namenjene pa so njihovemu električnemu terenskemu vozilu SUV ES8.

Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi.

Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.

Slovenija z največ certificiranimi Zero waste občinami. S tremi zvezdicami nagrajene Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica.
Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so pridobile mednarodni certifikat “Zero waste občina” z oceno treh zvezdic od petih, ki ga podeljuje Mission Zero Academy. Evropski certifikat, ki ga v Sloveniji implementirajo Ekologi brez meja, je namenjen spodbujanju in pospeševanju prehoda evropskih mest v družbo brez odpadkov in izvajanju krožnega gospodarstva na lokalni ravni. Omenjene občine se pridružujejo Bledu in Gorjam, Slovenija pa je tako postala država s trenutno največ certificiranimi občinami. 

Občine Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica so ustanoviteljice JKP Vrhnika, ki je odgovorno za zbiranje komunalnih odpadkov. Ločeno zbiranje poteka že od devetdesetih, ko so med prvimi prepoznali nujo po ohranjanju naravnih virov. Pridružitev evropski zero waste mreži leta 2014 je bila skoraj samoumevna poteza, ki je še bolj poglobila zavedanje o pomembnosti zmanjševanja količin odpadkov ter željo po spremembi potrošniških vzorcev in poslovnih procesov v duhu zero waste. 

Ne moremo si več privoščiti, da ne bi prešli na oskrbo z obnovljivo energijo in lokalno ekološko hrano ter na trajnostno mobilnost
7. nacionalna konferenca Dovolj za vse, ki je potekala pod naslovom »Trajnostni odzivi skupnosti na podnebno krizo in draginjo«, je pokazala, da kljub kombinirani krizi  številne skupnostne prakse utirajo pot v podnebno nevtralno družbo. Še več - kriza lahko deluje kot katalizator, ko prehajamo od posameznih dobrih praks v pospešeno trajnostno tranzicijo na ključnih področjih življenja. 

Trenutno se soočamo z vsaj z dvema megatrendoma, ki sta vseprisotna v medijih in tudi v vsakdanjem življenju. Na eni strani je inflacija, t.j. splošna rast cen in hkrati padec nabavne vrednosti denarja. Drugi naraščajoči trend je globalno segrevanje, ki sproža podnebne spremembe, ki jih vse pogosteje imenujemo podnebna kriza ali celo podnebni zlom.

Zgodovinski neuspeh pri zmanjševanju onesnaževanja avtomobilov in tovornjakov - Evropska komisija dala prednost dobičkom avtomobilske industrije
Še več desetletij bo na naših cestah dodatnih 100 milijonov avtomobilov, ki bodo zelo onesnaževali zrak, čeprav obstajajo stroškovno učinkoviti načini za zmanjšanje njihovega vpliva na kakovost zraka.

Evropska komisija (EK) je zavrnila nasvet svoje lastne strokovne skupine glede novih pravil za emisije zračnih onesnaževal (Euro 7), ki jih izpuščajo vozila. S to odločitvijo, zaradi katere bodo proizvajalci lahko lažno zeleno oglaševali dodatnih 100 milijonov vozil, ki močno onesnažujejo zrak in ki bodo prodana v desetletju do leta 2035, se je postavila na stran avtomobilskih lobistov. Poleg tega je EK v zadnjem trenutku razrahljala tudi predloge pravil glede onesnaževanja s trdimi delci za težka vozila in se s tem uklonila dodatnemu pritisku proizvajalcev tovornjakov.

V super volilnem letu smo Ekologi brez meja na piko vzeli lokalne volitve. Že od začetka našega delovanja je sodelovanje z občinami eden od pomembnejših korakov na poti do družbe brez odpadkov.

Pričelo se je z akcijami Očistimo Slovenijo, leta 2022 pa že skoraj četrtina občank in občanov prebiva v občini z zero waste strategijo. Ker si želimo, da bi bilo takih še več, smo kandidate za županska mesta vprašali o njihovih načrtih in stališčih do okoljskih vprašanj.

Prelomni dogovor za podnebje: dogovor EU o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035
Pogajalci vlad držav EU ter poslancev Evropskega parlamenta so danes dosegli dogovor o prenehanju prodaje novih avtomobilov in kombijev z motorji z notranjim izgorevanjem do leta 2035. Na odločitev so se odzvali v okoljski organizaciji Focus, ki pozdravlja dogovor, s katerim bo EU postala največje gospodarstvo, ki bo postopoma opustilo prodajo onesnažujočih vozil. Osebni avtomobili in kombiji povzročijo 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi.

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka Focusa, je podala oceno dogovora: »Pozdravljamo dogovor sprejet med vladami držav EU in Evropskim parlamentom. Promet je v Sloveniji zadolžen za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, zato lahko učinkovitejša vozila brez emisij, skupaj z električnim omrežjem, ki temelji na obnovljivih virih energije, pomembno prispevajo k zmanjšanju izpustov. Poleg tega, da so električna, bi si želeli, da bodo vozila v prihodnosti manjša, lažja in narejena pod strogimi okoljskimi kriteriji. Hkrati pa si prizadevamo, da bodo dopolnjevala poti, ki jih ne moremo opraviti peš, s kolesom ali javnim potniškim prometom.«

Gibanje Break Free From Plastic je danes izdalo novo poročilo o stanju implementacije Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje po državah EU. Po mnenju slovenskih predstavnikov gibanja, Ekologov brez meja, poročilo kaže napredek v večini držav, a tudi precej napak in pomanjkljivih ukrepov v njihovih načrtih za omejitev plastičnega onesnaževanja.

Prvo tako poročilo je bilo izdano lani, ko je potekel čas za prenos najstrožjih ukrepov iz direktive - prepovedi dajanja na trg in označevanja nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Takrat je zaostajalo še veliko držav, med njimi tudi Slovenija, Slovaška in Španija, ki so januarja 2022 prejele uradni opomin zaradi pomanjkljivega prenosa direktive. Razlog za to ni le pomanjkanja ambicije, ampak tudi, ker Evropska komisija takrat še ni pripravila nekaterih usmeritev za pravilni prenos direktive v naš pravni red.

Najstarejši fotovoltaični sistem na evropskih tleh že 40 let nemoteno dobavlja čisto električno energijo. „Metuzalem“ med proizvajalci čiste energije se nahaja na strehi Univerze uporabnih znanosti v Ticinu na jugu Švice in deluje nemoteno že od leta 1982.

Celoten energetski donos tega fotovoltaičnega sistema se že od samega začetka njegovega obratovanja oddaja v javno omrežje. Nameščena je bila fotovoltaična kapaciteta z zmogljivostjo 10 kilovatov - takrat še po ceni, ki je bila 100-krat višja od cene, ki jo za fotovoltaični sistem plačamo danes.

Vzorčenja mikroplastike v Sloveniji, Nemčije in Portugalske širijo tudi v druge evropske države
Z novim šolskim letom se je v Sloveniji pričelo tretje obdobje vzorčenja mikroplastike in odpadkov na rekah. Projekt ‘Pirati plastike - dajmo, Evropa!’, pri katerem podatke pridobivajo osnovno- in srednješolci, se v okviru Evropskega leta mladih širi tudi v druge evropske države. V Sloveniji so se vzorčenjem pridružile nove skupine, poziv strokovnjakov pa je jasen - čas je za preprečevanje uhajanja plastike v naravo, raziskovanje njenega vpliva in zmanjšanje proizvodnje plastike. 

24 šol iz vse Slovenije je tudi letošnjo jesen pristopilo k raziskovanju onesnaženosti rek, tokrat s poudarkom na večjih vodotokih. Akcije bodo potekale vse do sredine novembra, nekatere lokacije pa bodo služile za primerjavo z lanskimi podatki, ki so razkrili prisotnost mikroplastičnih delcev v polovici zbranih vzorcev in onesnaženost vseh analizirani rečnih brežin z odpadki. Dodatne koristne podatke bodo v letošnjem šolskem letu prispevale šole na območju Parka Škocjanskih jam, vzorčenju pa so se pridružile tudi družbe Zavarovalne skupine Sava s sedežem v Sloveniji.