Evropska komisija je danes objavila predlog za spremembo zakonodaje EU o biogorivih, s katerim je priznala vpliv emisij biogoriv na podnebne spremembe zaradi posredne spremembe rabe zemljišč (ILUC), vendar ga v predlogu ni naslovila.

Predlagana obveznost spremljanja ILUC emisij iz biogoriv ne bo rešila ključnega okoljskega vprašanja zaustavitve proizvodnje netrajnostnih biogoriv, ki so v nekaterih primerih bolj škodljiva za podnebje kot fosilna goriva. Dobavitelji biogoriv po novem predlogu tako ne bodo odgovorni za posredno povzročanje emisij iz biogoriv, ki bodo izpodrinila gojenje poljščin za hrano v nova območja.

Iz leta v leto več slovenskih občin stopa na pot učinkovite rabe (URE) in koriščenja obnovljivih virov energije (OVE). Zgodb, kako priti do rezultatov je mnogo, vsaka občina ima svojo, na Energetiki.NET pa smo se pred tremi leti odločili, da projekte in ukrepe občin na področju URE izpostavimo in tudi nagradimo. Tretje leto zapored smo danes, letos v Avditoriju Portorož, kraju lanskoletne zmagovalke natečaja, občine Piran, razglasili energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji v kategoriji malih, srednje velikih in mestnih občin.

Letošnja absolutna zmagovalka je občina Šentrupert, ki si je naziv prislužila z inovativnimi in ambicioznimi načrti ter aktivnostmi, ki v razvoj občine odlično vključujejo kulturno dediščino, predvsem pa celostno pristopajo k trajnostnemu razvoju.

Prava hiša prihodnosti je torej ničenergijska ali plusenergijska hiša (glej definicije: http://www.hipri.si/5-konceptov-varcnih-his.html). To pomeni, da s pomočjo sončnih celic oziroma z uporabo drugih obnovljivih virov energije »proizvede« več električne energije, kot jo lastniki porabijo za bivanje v njej.

V Sloveniji je po letu 2008, ko je Eko sklad začel dodeljevati nepovratne subvencije tudi za nizkoenergijske in pasivne hiše, zgrajenih kar nekaj pasivnih oziroma plusenergijskih hiš. Prva taka hiša, ki se ponaša s certifikatom nemškega inštituta Passivhaus, je hiša slovenskega telovadca Mitje Petkovška, katera s pomočjo sončne elektrarne proizvede več električne energije, kot jo porabijo njeni stanovalci (povezava: http://www.hipri.si/petkovsek.html).

IZJAVA ZA JAVNOST

V petek 19.10.2012 se bo Minister Franc Bogovič v okviru Koordinacijskega odbora ministrov med državama Slovenija - Italija srečal na bilateralnih pogovorih s svojim italijanskim kolegom Corradom Clinijem, s katerim se bosta pogovarjala o aktualnih okoljskih temah, po vsej verjetnosti bosta razpravljala tudi o plinskih terminalih v tržaškem zalivu, ki jih Italija želi zgraditi.

V Alpe Adria Green menimo, da bi slovenska stran morala zaradi varnosti ljudi na tem območju in ohranjanja severnega Jadrana vsekakor zagovarjati stališče, da Italija umakne namere o izgradnji plinskih terminalov na tem območju, v kolikor ne bi storila pa bi morala slovenska stran takoj vložiti tožbo na europskem sodišču.

Komisija za izbor imena tretjega četrtletja na črni listi, je izbrala:

ŠE VEDNO NEZNANO ODGOVORNO OSEBO, KI JE ODGOVORNA ZA NELEGALNO ODVRŽENE SODOVE V RODIŠKEM RUDNIKU

21. avgusta 2012 se je Eko patrulja podala v opuščen premogovnik pri Rodiku sledeč podatku iz članka v Primorskih novicah izpred nekaj let, da naj bi bili v njem sodi z radioaktivnimi odpadki. To so novinarki povedali domačini, ki so ubranili rudnik pred polagalci venca na domnevnem povojnem morišču.

Okrožje Columbie v ZDA se je odločilo za poseben projekt, ki bo vzpodbudil ljudi k več skrbi za okolje, še posebej drevesa. Služba za promet je na novo posajena drevesa namestila tudi qr kode, ki omogočajo prebivalcem lahko posvojitev drevesa.

Pilotni projekt Canopy vključuje štiri področja okrožja Columbije. Mimoidoči bodo lahko preslikali kodo v svoj pametni telefon. Ta jih bo preusmerila do obrazca za posvojitev drevesa na spletnih straneh  službe za promet. Posvojitev poleg uživanja ob svojem drevesu terja tudi nekaj pomembnih dolžnosti.

Nemško podjetje Efficient City Farming (učinkovito urbano kmetovanje) bo uredilo kmetijo na vrhu stare tovarne slada v Berlinu. Pridelovali pa bodo zelenjavo in gojili ribe.

Podjetje je že izdelalo okvir za kmetovanje iz predelanega tovornega kontejnerja, ki bo služil delno kot ribogojnica, delno pa kot rastlinjak. Pri tem bo v tem zaprtem sistemu voda krožila med ribami in rastlinjakom. Ribji odpadki bodo tako gnojili zelenjavo, rastline pa bodo očiščevale vodo v ribogojnici.

Tako bodo zadostili vsem smernicam za trajnostno kmetovanje. Kmetija bo nared za prvo pobiranje pridelkov leta 2013. Te bodo delno prodali preko svoje spletne strani, ostalo pa ponudili lokalnim trgovcem.

Če živite zdravo, prav gotovo jeste veliko sadja in zelenjave. Vsak dan nimamo časa, da bi šli po novo zalogo zelenjave in sadja, zato si jo kupimo več naenkrat. Težava je v tem, da ta začne gniti, se mehčati in plesneti prej, kot bi bilo treba, če je ne hranimo pravilno.

Tako nastajajo nove količine organskih odpadkov, ki bi jih lahko prav preprosto preprečili. Zbrali smo nekaj predlogov, kako shranjevati zelenjavo in sadje, da ostaneta sveža čim dlje.

Kako shranjevati zelenjavo?

Danes je društvo Focus [1] predstavilo evropski projekt Achieve [2], ki je namenjen zmanjševanju izdatkov za energijo v gospodinjstvih. Focus v okviru projekta Achieve ljudem brezplačno pomaga zmanjševati porabo električne in toplotne energije ter vode, predstavili pa so tudi enostavne nasvete za zmanjšanje zneskov na računih za energijo in vodo.

ACHIEVE je evropski projekt za praktične in strukturne rešitve, ki ljudem v EU pomagajo zmanjšati tveganje za energetsko revščino. Problematika energetske revščine postaja vse bolj pereča tudi pri nas, zato v sklopu projekta energetski svetovalci izvajajo brezplačne obiske pri gospodinjstvih, ki se prijavijo nanje.

Pri naročanju in nabavi je pomembno, da organizatorji poskrbijo za okoljske in družbene standarde prodajanih izdelkov (npr. izdelki pravične trgovine, lokalni in ekološki izdelki) in te standarde upoštevajo tudi v lastnem delovnem procesu. Pri tem si lahko pomagajo z vrsto nacionalnih in mednarodnih oznak in certifikatov.

Oznake na izdelkih poudarjajo eno ali več prednosti izdelka (od nastanka do uničenja izdelka) ter se nanašajo na izdelek ali/in embalažo. Okoljski in družbeni standardi so eden pomembnejših gospodarskih instrumentov za obvladovanje okoljskih in družbenih vidikov proizvodne ali storitvene dejavnosti.

Spoštovani Oj!

Jesen bo glede na aktualna dogajanja še pestra, ponuja nam obilo dogodkov, dinamika se stopnjuje , ne bo nam dolgčas. Vabljeni k soustvarjanju dobrega.......

Posredujemo naslednje zbrane novice

1 Prvi sklop predavanj organizacije Varuhi semen

2 AGROHOMOPATSKI PRIPRAVKI ZA ZDRAVE RASTLINE IN ZA OBVLADOVANJE VSEH VRST ŠKODLJIVCEV odslej tudi v Sloveniji

Hiša prihodnosti je vsaka zgradba, namenjena bivanju, poslovni, javni ali drugi dejavnosti, ki je energijsko povsem neodvisna, oziroma s pomočjo sončnih celic oz. drugih obnovljivih virov energije proizvede več električne energije, kot jo potrebuje za lastno delovanje.

To je torej lahko zidana, lesena, skeletna, iz ilovice ali izdelana iz drugih materialov, pomembno je, da porabi čim manj energije in čim manj obremenjuje okolje. Gledano s stališča trajnostnega razvoja je seveda najbolj optimalna lesena hiša, v kateri so vgrajeni predvsem naravni materiali.

Danes se tudi uradno zaključuje 3. vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna občina, ki ga organizira društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Gre za projekt skozi katerega komisija, katere člani so strokovnjaki s področja okoljskega ozaveščanja, varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike in sejemske dejavnosti, pridobiva pomembne podatke o stanju okoljskega udejstvovanja in načrtovanja lokalnih skupnosti.

Razveseljivo je dejstvo, da se je kljub iz leta v leto zahtevnejšem natečaju, nanj prijavilo enako število občin kot lani, med temi pa so vse prejemnice naziva iz preteklih let in vse več mestnih občin.

V društvu Ekologi brez meja letošnjo jesen ponovno organiziramo vseslovensko akcijo z nazivom »Star papir za novo upanje 2012«, v kateri bodo vrtci, osnovne in srednje šole, podjetja, javne organizacije in vsi posamezniki zbirali star papir. Podjetje Dinos jim bo en dan v novembru brezplačno zagotovilo zabojnik in prevoz zbranega papirja.

Sredstva od zbranega papirja bodo v celoti namenjena v dobrodelne namene; prejemnika sredstev bodo izbrali otroci in mladina preko natečaja. V sklopu akcije želimo organizatorji povezati varstvo okolja in dobrodelnost, poleg tega pa bomo v oktobru in novembru organizirali tudi delavnice ter skupaj z umetniki postavili papirnato umetnino. Akciji so se kot ambasadorji pridružili tudi plesalci skupine The Artifex.

Z začetkom letošnjega šolskega leta se je začel že tretji vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki ga organizira društvo Planet Zemlja. Gre za natečaj, katerega osnovno vodilo je prepoznati izobraževalne zavode, ki so v svojem delovanju prijazni do okolja in motivirati druge, ki morda za to, da postanejo takšni, potrebujejo le še kanček vzpodbude. V letošnjem natečaju sodeluje 70 zavodov, 8.844 otrok in 329 mentorjev, ki bodo aktivni v 118 projektih.

Zavodi, med katerimi so tako vzgojno-varstveni zavodi, osnovne in srednje šole, imajo letos s prijavo na natečaj možnost izbire med 12 projekti (lani med 9 in predlani 4), skozi katere jim nudimo pridobivanje dodatnih znanj. Projekti terjajo različne stopnje znanja in aktivnosti udeležencev, saj so med temi tako predavanja na različne tematike ki ne terjajo posebnih predznanj ali aktivnosti, kot tudi raziskovalni dogodki, šolanja vožnje kajaka in kanuja, kjer sta pomembni tako spretnost kot tudi varnost otrok, in motivacijski projekti z mamljivimi nagradami, ki se jih bodo najbolj razveselili udeleženci z veliko domišljije, …

Če bi EU postavila strožje cilje na področju emisij iz lahkih gospodarskih vozil, bi evropska podjetja na gorivu privarčevala do 825 EUR letno za vsako vozilo. To je ključna ugotovitev v poročilu evropske organizacije Transport & Environment (T & E).

Julija letos je Evropska komisija objavila predlog omejitev izpustov CO2 iz avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil (kombijev) do leta 2020. Žal pa se pri slednjih niso odločili za dovolj stroge cilje. Lahka gospodarska vozila so najhitreje rastoči vir emisij toplogrednih plinov v prometu, saj so le-te med leti 1995 in 2010 zrasle za 26 %. Trenutno predstavljajo njihove emisije 8 % vseh emisij iz prometa, to število pa še narašča.

Dežela kranjska nima lepšga kraja,
ko je z okolšn'o ta, podoba raja.
dr. France Prešeren

Spoštovani predsednik Republike Slovenije g. Danilo Türk,
Spoštovani predsednik vlade Republike Slovenije g. Janez Janša,
Spoštovani minister za kmetijstvo in prostor g. Franc Bogovič,
Spoštovani župan Občine Bled g. Janez Fajfar

POBUDA ZA JEZERO
Bled in Blejsko jezero imata neprecenljiv simbolni, protokolarni in reprezentančni pomen za našo državo, in sta hkrati izjemno pomembna tudi za slovensko gospodarstvo. Bled je že sedaj med vodilnimi kraji v slovenskem turizmu, v 21. stoletju, v času ekološkega in kulturnega turizma pa ima še posebej z Riklijevo tradicijo sonaravnega zdravilstva še veliko neuresničenih potencialov. Zato je ohranitev naravnega in čistega jezera za Bled in za Slovenijo ključnega pomena. Prizadevanje za to je dolžnost vseh nas v lokalni skupnosti, predvsem pa države in njenih pristojnih organov. Ljudje in strokovnjaki lahko dajemo pobude, toda večji problemi so rešljivi le s sistematičnim pristopom najbolj odgovornih.

Alpe Adria Green je, kot stranski udeleženec v postopku za pridobivanju okljevarstvenega dovoljenja za obdelavo odpadkov družbe Harsco Mineralli d.o.o., podpisala tripartitni sporazum. Tripartitni sporazum, ki je bil podpisan med Harscom Minerali d.o.o., Acronijem d.o.o. ter AAG je bil podpisan konec meseca septembra 2012 natančno določa nadzor in pogoje, ki jih je AAG podala, kot pogoj, da H.M. pridobi okoljevarstveno dovoljenje.  

Podpisniki tega sporazuma smo se strinjali o ukrepih, ki jih mora Harscom Minerali d.o.o. natančno izvajal, zato, da se odpravijo vsi pridržki, ki smo jih v AAG imeli v zvezi s predelavo bele žlindre. V AAG smo imeli na obravnavi za pridobivanje  okoljevarstvenega dovoljenja  dva zadržka. Prvi se je nanašal na predelovanje onesnažene žlindre, drugi pa na prašenje bele žlindre v okolico.

4. val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2012  razkriva, da postajamo varčnejši pri rabi energije v gospodinjstvih. Največji premik je narejen pri delitvi stroškov v večstanovanjskih stavbah. Na področju prevoza pa so glede na lansko leto predvsem rdeče številke.

V torek, 02.10.2012 so bili na GZS v Ljubljani predstavljeni rezultati četrtega vala Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2012. V sklopu terenske raziskave je bilo anketiranih 1022 gospodinjstev. Ob rezultatih raziskave so prikazane tudi spremembe glede na lansko leto ter vplivi teh sprememb na okolje. Na začetku predstavitve je g. Julijan Fortunat, v.d. direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, poslušalcem predstavil strateške usmeritve na področju učinkovite rabe energije.

4. oktobra, obeležujemo svetovni dan živali. Društvo za zaščito živali Ljubljana se bo na ta dan udeležilo praznovanja 10. obletnice Zavetišča Ljubljana, v soboto pa bo poskrbelo za zaključek jesenske akcije zbiranja papirja “Pomagajmo naravi in osrečimo živali”, ki poteka že peto leto.

Prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana (DZZŽ LJ) se bodo v družbi ostalih društev, organizacij in posameznikov, ki so vsa leta podpirali zavetišče pri uresničevanju njegovega poslanstva, udeležili praznovanja 10. obletnice zavetišča, ki bo v četrtek od 10. ure naprej. Ekipa zavetišča obljublja veliko zanimivih živalskih zgodb, predstavitev načrtov zavetišča v prihodnje in pasje dobro torto, društva pa bodo poskrbela za srečelov in bogato založene stojnice.

Vse višje cene energentov in čedalje večje onesnaževanje okolja, ki ga povzročamo s kurjenjem fosilnih goriv lastnike hiš in stanovanja vse bolj sili v razmišljanje o tem, kakšna bo hiša prihodnosti.

Vsem je bolj ali manj jasno, da za ogrevanje stanovanjske hiše in pripravo tople vode ne moremo več porabiti 2500 ali 3000 litrov kurilnega olja v eni kurilni sezoni, ampak nam sodobne tehnologije omogočajo, da za ogrevanje enake površine lahko porabimo samo še eno desetino ali celo manj kurilnega olja. Tako majhno porabo omogočajo le pasivne hiše, medtem ko pri obstoječih hišah z dobro toplotno izolacijo stavbe, zamenjavo oken in ogrevalnega sistema porabo in seveda tudi izdatke (v primerjavi s sedanjimi) brez večjih težav zmanjšamo vsaj za 50 odstotkov ali celo več.

Kateri je najbolj očiten znak, da je z našo družbo nekaj zelo narobe? Enormne količine zavržene hrane. Preprečevanje nastajanja odpadne hrane – je to res tako pomembna tema? Odmetavanje hrane in prehranska kriza dolgo tudi nista bili polemizirani oz. označeni kot nevarni za okolje in ljudi.

Tega, da mečemo stran ogromne količine odvečne, pretečene ali celo sveže hrane, se večina od nas v razvitih državah sploh ne zaveda in zato v tem ne vidimo neke velike zablode, saj lahko vedno kupimo novo in bolj svežo hrano poceni in na vsakem vogalu. In če si hrano lahko privoščimo, pravzaprav ni pomembno, ali jo mečemo stran ali ne. Res? Ne, prav nasprotno.

Piše: Iztok Kocjančič v novih Misterijih www.misteriji.si

Razkorak med dobrinami Zemlje in potrebami človeka
Letne rezerve naravnih dobrin, ki jih naš planet Zemlja daje človeštvu, so se letos izčrpale že 23. avgusta. To pomeni, da smo do tega dneva porabili toliko naravnih dobrin, kolikor nam jih je Zemlja sposobna ponuditi v letu dni. Vse, kar narava ustvari v letu dni oziroma v 365-ih dneh, je človeštvo porabilo v samo 234-ih dneh.

Londonska fundacija New Economics je uvedla koncept tako imenovanega »Global Overshoot Day« ali globalnega dneva prekoračitve. Gre za način izračunavanja razmerja med svetovnimi naravnimi možnostmi (skupek naravnih dobrin, ki jih Zemlja ustvari v obdobju enega leta) ter človeškimi potrebami po le-teh.