Pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo 1. in 2. marca 2012 v Bruslju, je predsednik Evropske komisije José Manuel Barrosodvanajstim članicam Evropskega sveta poslal pismo, v katerem je izpostavil ukrepe Evropske komisije za krepitev rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja v EU in bodo predmet razprav prihodnjega Evropskega sveta.

Kot je znano, sta predsednik Evropske komisije Barroso in predsednik Evropskega sveta van Rompuy 20. februarja prejela pismo predsednikov držav in vlad dvanajstih članic (Češke, Estonije, Finske, Irske, Italije, Latvije, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Švedske, Španije in Velike Britanije), v katerem so opredelili prednostna področja rasti v Evropi.

Od 12. do 16. marca bo po različnih mestih v Sloveniji (Grosuplje, Jesenice, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Velenje) potekal že osmi Teden možganov. Tema letošnjega Tedna možganov je: Komunikacija v možganih, možgani v komunikaciji.

Teden možganov je mednarodna prireditev, namenjena približevanju nevroznanstvenih spoznanj širši javnosti. Na prihajajočem Tednu možganov si bomo zastavljali vprašanja, ki se nanašajo na odnos med možgani in komunikacijo, na vsa vprašanja pa bodo odgovarjali priznani slovenski nevroznanstevniki.

Evropska komisija je v prvem letnem poročilu o mehanizmu opozarjanja ("Alert mechanism report") priporočila dodatno analizo makroekonomskega položaja 12 držav članic EU, ki jim grozijo škodljiva makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja.

Da bi se preverili vzroki in obravnavala ta tveganja, Komisija poziva k dodatnemu pregledu naslednjih držav članic: Belgije, Bolgarije, Cipra, Danske, Finske, Francije, Italije, Madžarske, Slovenije, Španije, Švedske in Združenega  kraljestva. Šele poglobljena analiza bo pokazala, ali makroekonomska neravnovesja v teh državah obstajajo in ali so škodljiva.

Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja smo v okviru projekta ISEDE-NET, ki ga financira Evropska unija v okviru programa Jugovzhodna Evropa, razvili virtualni socialno-podjetniški inkubator. Inkubator je namenjen spodbujanju razvoja socialnih podjetij. V okviru inkubatorja socialnim podjetnikom in tudi drugi zainteresirani javnosti ponujamo izobraževalne vsebine s področij podjetništva, podjetniških financ, marketinga in upravljanja s človeškimi viri ter osebno asistenco v inkubacijskem procesu.

Socialnim podjetnikom je na voljo nabor povezav do institucij podjetniškega podpornega okolja. Z registracijo v inkubatorju socialnim podjetnikom omogočamo tudi mreženje in prenos znanj ter izkušenj in dobrih praks med socialnimi podjetniki iz različnih evropskih držav.

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je bil iz različnih virov obveščen o velikih zaostankih na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pri obravnavi pobud za izdajo koncesijskega akta za male hidroelektrarne, zato je to problematiko začel obravnavati na lastno pobudo.

MOP je v odgovoru na Varuhovo poizvedbo pojasnil, da v letih 2009, 2010 in prvi polovici leta 2011 ni bila podeljena nobena nova koncesija za male hidroelektrarne. Razlogi za to so večplastni, saj gre za kompleksne in dolgotrajne postopke. Hkrati nas je MOP seznanil, da so imeli v maju 2011, ko so pripravili odgovor Varuhu, na MOP-u naslednje število pobud, vezanih na rabo vode: 200 za male hidroelektrarne, 6 za plovbo, 5 za naplavine, 17 za priobalno zemljišče, 37 za termalna kopališča, 9 za ogrevanje, 25 za stekleničenje in 10 za ribogojstvo. Dodali so še, da so se na MOP-u že soočili z zaostanki in zato v letu 2011 imenovali delovno skupino za zmanjševanje teh zaostankov.

Na 84. podelitvi nagrad ameriške filmske akademije v Hollywoodu so evropski filmi dosegli izjemen uspeh. Med nominiranimi filmi jih je bilo letos skupno devet, ki so bili podprti s sredstvi iz programa EU za kinematografijo MEDIA.

Veliki zmagovalec je bil film Umetnik, ki je prejel pet nagrad: za najboljši film, režiserja (Michel Hazanavicius), glavnega igralca (Jean Dujardin), kostumografijo (Mark Bridges) in glasbo (Ludovic Bource). Film Železna lady je bil nagrajen s kipci za najboljšo igralko (Meryl Streep) in masko (Mark Coulier in J. Roy Helland).

Tokrat na sramotilni steber postavljamo proizvajalca avtomobilov Opel zaradi njegovega oglasa [1], ki ga v zadnjem času opažamo v različnih slovenskih medijih. Proizvajalec želi z oglasom na nezrel način pridobiti točke na račun šibkejšega člena – javnega potniškega prometa.

Medtem ko so se v razvitejših evropskih državah že zdavnaj otresli sužnje-lastniškega odnosa do avtomobilov, Opel računa na zakoreninjeno tendenco slovenskega naroda, ki ne more brez hlapčevstva. Žalostno je dejstvo, da povprečen Slovenec tretjino dohodka namenja za nakup in vzdrževanje svojega jeklenega konjička. Omenjen proizvajalec avtomobilov je pred kratkim objavil televizijski oglas [1], s katerim poskuša graditi svojo priljubljenost na račun javnega potniškega prometa, ki je že tako potisnjen na stranski tir.

»Iz Grčije hočejo narediti laboratorij za testiranje modela družbene preobrazbe, ki bo nato uporabljen po Evropi.«

V trenutku, ko sta dva od treh Grkov brezposelna, ko 25.000 brezdomcev kolovrati po ulicah Aten, ko 30 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine, ko so tisoči družin prisiljeni svoje otroke prepustiti ustanovam, da ne bi umrli od lakote in mraza, ko se begunci in novi revni državljani bojujejo za odpadke iz smetnjakov, »rešitelji« Grčije pod pretvezo, da »se Grki ne trudijo dovolj«, vsiljujejo nov načrt pomoči, ki podvaja že zadano smrtno dozo. Načrt, ki razveljavlja delovno zakonodajo in že tako revne ljudi obsoja na skrajno revščino, medtem ko izginja srednji razred.

Reševanje upnikov
Nikakršnih možnosti ni, da bi ta zamisel »rešila« Grčijo – s tem soglašajo vsi ekonomisti, tudi ugledna imena. Namen je kupiti čas za rešitev upnikov, medtem pa državo peljejo v zanesljiv bankrot. Glavni namen je ustvariti iz Grčije laboratorij za testiranje modela družbene preobrazbe, ki bo pozneje uporabljen v vsej Evropi.

Pozdravljeni, ljubitelji Čarobnega dne!

V nedeljo, 4. marca 2012, se bo prvi letošnji Čarobni dan preselil na bele strmine Kranjske Gore. Od 10. ure dalje bo prelepo Kranjsko Goro preplavila čarobnost druženja, zabave, dobrodelnosti, glasbe in plesa, saj bomo dan preživeli v družbi vrhunskih glasbenikov, plesalcev, smučarjev in zabavljačev.

Največja senzacija bo zagotovo ekskluzivna ponudba smučarskih vozovnic, saj bo le na ta dan veljalo, da za ceno ene smučarske vozovnice smuča vsa družina!

Študija je pokazala, da je kar eden izmed štirih otrok žrtev spletnega nasilja. Študija, ki so jo izvedli pri organizaciji Beatbullying study for Safer Internet Day, je vključevala 4.605 mladih Britancev, starih med 11 in 16 let. 

28 odstotkov vprašanih jih je povedalo, da so jih nadlegovali bodisi preko interneta ali telefona. Eden izmed 13 otrok je povedal, da so mu redno grozili. Žrtve spletnega terorja najpogosteje ne želijo v šolo, trpijo zaradi pomanjkanja samozavesti ter živijo v strahu za svojo varnost.

Identični dvojčici Sienna in Sierra Bernal sta resnično edinstveni, saj je ena kar polovico manjša od druge. Trinajstletnici iz Houstona v ameriški zvezni državi Teksas tako predstavljata edini znan primer identičnih dvojčkov na svetu, pri katerih je eden pritlikav. Prav tako ima Sienna, ki je tudi polovico lažja od svoje sestre, tudi slabše razvite možgane in je na podlagi ugotovitev strokovnjakov na stopnji osemletnice.

»Večinoma me ne moti, da sem drugačna – prav za prav se počutim prav posebno. Sienna skrbi zame in veliko stvari počneva skupaj. Nakupujeva, plavava, pojema… Včasih je malce ukazovalna, a mi tudi pokaže, kako se spogledovati s fant in se postavi zame, kadar se kdo iz mene norčuje,« je povedala Sienna.

Nesreča se nam lahko zgodi kjerkoli in milijoni Evropejcev potrebujemo dostop do prve pomoči tudi takrat, ko nismo doma, ampak na smučarskih počitnicah, družinskih izletih ali na službenih potovanjih v drugi državi članici. Ali to poletje nameravate na olimpijske igre v London ali na ogled nogometnega prvenstva UEFA Euro 2012 na Poljsko in v Ukrajino? 

Potem ne pozabite, da lahko v primeru težav tako doma kot v tujini pokličete enotno številko za klic v sili 112. Letos mineva že 21 let, odkar je 112 enotna (a ne edina) evropska številka za klic v sili. Danes je na telefonsko številko 112 mogoče klicati v vseh 27 državah članicah Evropske unije in v večini drugih evropskih držav, tudi na Hrvaškem, Kosovu, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in na posameznih območjih Rusije. Slovenija jo je uvedla med prvimi, že leta 1997. Kljub temu pa za enotno številko ve samo 34 odstotkov tistih, ki redno potujejo, in 26 odstotkovEvropejcev, pravi raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometra.

Na spletni strani enaa.com pišejo, da so sodobni nomadi s prenosnimi računalniki in pametnimi mobilniki nenehno na lovu za električnimi vtičnicami. Saj poznate situacijo, ko pridete v lokal in vas ne zanima miza z najboljšim razgledom, temveč miza v bližini vtičnice?

Sony bo brezplačni uporabi vtičnic napravil konec. Razvijajo namreč pametne vtičnice, ki bodo sposobne identificirati uporabnika in mu zaračunati za električno energijo. Združljive bodo s sistemi za brezkontaktno plačevanje NFC, pa tudi drugimi rešitvami za brezgotovinsko plačevanje.

Na severu britanskega otočja so odkrili ogromen kamenodobni ritualni kompleks, ki je celo starejši od znamenitega Stonehenga. V kamnitem kompleksu, ki so ga poimenovali Scottih, so raziskovalci našli tudi doslej najstarejše stenske poslikave v Evropi. 

Strokovnjaki menijo, da bi se lahko davni ljudje pri gradnji Stonehenga in drugih podobnih kasnejših kompleksov, zgledovali prav po Scottihu. Nastanek Scottiha strokovnjaki uvrščajo v obdobje okoli 3200 let pred našim štetjem. Stonehenge pa naj bi začel nastajati okoli leta 3000 pred našim štetjem. 

Vir: svarog.org

Policisti v Čilu so aretirali nenavadnega tatu, moškega ki je kradel led iz ogroženega ledenika. Na njegovem tovornjaku so odkrili kar pet ton ledu, ki ga je odstranil iz ledenika Jorge Montt v Patagoniji. 

Policisti predvidevajo, da je bil led namenjen v prestolnico Čila Santiago, kjer bi ga prestižni lokali uporabljali za izdelovanje ledenih kock v dragih pijačah. V kolikor bi moškemu led uspelo dostaviti na cilj, bi lahko zanj iztržil okoli 4.800 evrov. 

Ker je ledenik z zakonom zaščiten, tatu čaka sodni proces. 

Vir: svarog.org

Evropa je naredila velik korak zgraditvi svoje verzije navigacijskega sistema nasproti ameriškega GPS sistema. Evropska komisija je z nemško-britanskim konzorcijem podpisala pogodbo vredno 255 milijonov evrov s katero so naročili osem novih vesoljskih plovil za vzpostavitev novega evropskega Galileo satelitskega navigacijskega omrežja. 

Tako se je trenutno proizvodnja vesoljnih plovil pri OHB System v Bremnu in SSTL v Guilfordu povečala na skupno 22.

Vir: svarog.org

Mnogi lanski dogodki, pa naj bodo to arabska pomlad ali pa teroristični napadi na Norveškem, potrjujejo, kako pomembno je, da se lahko Evropska unija hitro in učinkovito odzove na močno spremenljive krizne razmere. Evropska komisija tako za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 predlaga skupni proračun za notranje zadeve v višini 10,7 milijarde evrov.

To je skoraj 40-odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za obdobje 2007–2013. Poleg uvedbe dveh novih evropskih skladov Komisija načrtuje še poenostavitev predpisov, pospešitev postopkov in zmanjšanje administrativnih bremen za hitrejše doseganje rezultatov na terenu.

Na spletni strani enaa.com pišejo, da bo Google spremenil politiko zasebnosti in postal še bolj Orwellovski. S prvim marcem bo začel povezovati podatke o uporabi vseh Googlovih storitev - tako bo na enem mestu ustvarjal vaš elektronski dosje, ki bo vseboval podatke o vaših komunikacijah (Gmail), prijateljih (Google+), interesih in zabavi (YouTube), lokacijah (Google Maps), spletnih iskanjih (Google Search), plačilih (Google Wallet) fotografijah (Picasa) in še bi lahko naštevali.

Podatke istega uporabnika, ki so nastajali pri uporabi različnih storitev, je Google doslej povezoval v omejenem obsegu, od prvega marca dalje pa zasebnosti v razmerju do Googla praktično ne bo več. Če k temu dodamo še povezavo z Androidom (če uporabljate mobilnik ali tablični računalnik s tem operacijskim sistemom) ter zahtevo, da za registracijo v Google+ navedete pravo ime in priimek ter da zaradi "varnostnih razlogov" Gmail na vsakem koraku "teži" za telefonsko številko, dobimo neverjetno bazo podatkov, ki utegnejo o posamezniku povedati celo več kot zna o sebi povedati sam.

Britanska vlada bo v naslednjih letih izvedla študijo na temo britansko letalstvo. Proučili bodo tudi možnost izvedbe kontroverznega načrta za gradnjo novega letališča v ustju reke Temze. Začetek študije, ki bo proučila vzdržnost gostote letalskega prometa v Veliki Britaniji, je napovedan za marec 2012. 

Na sedežu britanske vlade so povedali, da še niso sprejeli nobene odločitve ter da londonski župan Boris Johnson in njegovi podporniki močno nasprotujejo ideji o gradnji letališča v ustju reke Temze. Na drugi strani mnogi nasprotujejo širjenju glavnega londonskega letališča Heathrow in poudarjajo izreden pomen izgradnje novega letališča s katerim bo mogoče Veliko Britanijo ohraniti kot eno najbolj pomembnih središč letalskih povezav na svetu.

Erasmus, najuspešnejši program izmenjave študentov na svetu, letos praznuje 25. obletnico. Od uvedbe programa leta 1987 je skoraj tri milijone študentov izkoristilo možnosti študija ali delovne prakse v tujini. Mobilnost v okviru programa Erasmus je v središču strategije Evropske komisije za boj proti brezposelnosti mladih, ki se osredotoča na razvoj spretnosti. O pomenu boja proti brezposelnosti mladih bodo razpravljali tudi voditelji držav in vlad na današnjem neuradnem zasedanju Evropskega sveta.

V študijskem letu 2011/2012 bo v programu Erasmus sodelovalo več kot 250 000 študentov. Pričakuje se, da bodo študenti najraje izbrali Španijo, Francijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in Italijo, največ pa jih bo na študij v tujino odšlo iz Španije, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. EU je za program Erasmus za obdobje 2007–2013 namenila približno 3 milijarde EUR.

Dne 8. februarja je slovenski kulturni praznik, ki obeležuje spomin na smrt našega velikega pesnika Franceta Prešerna (3.12.1800 – 8.2.1849). V njegovih pesnitvah se prepletajo osebne, narodne in obče človeške želje ter pričakovanja, posebno pa še klic po svobodi in bratstvu vseh ljudi, izražen v slovenski himni Zdravljica, ki nam prebudi občutja in razmišljanja kaj za nas kulturni praznik pomeni.

Po vsej Sloveniji in tudi zunaj nje, kjer živijo Slovenci po svetu, se vrstijo prireditve in praznovanja, kajti skoz zgodovino smo se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir naše narodne identitete. V naši narodni samobitnosti sta materin jezik in kultura igrala pomembno vlogo. Brez kulture ne bi dosegli osamosvojitve in oblikovali svoje lastne države. Na ta dan podeljuje država svojim najodličnejšim nosilcem kulturnega sporočila nagrade za najvišje dosežke na področju kulture.

Danes na 6 kontinentih, v več kot 70 državah po svetu in vseh 27 članicah EU praznujemo dan varne rabe interneta, dan, ko se zgostijo prizadevanja vseh nas za otrokom in mladim prijaznejši in varnejši internet. Ta dan je iniciativa Evropske komisije, natančneje programa Varnejši internet, ki ga v Sloveniji predstavlja Center za varnejši internet SAFE-SI (www.safe.si).

»Internet je eden boljših prostorov, kjer se lahko zadržujejo otroci – tu se lahko družijo, igrajo, učijo in ustvarjajo. Internet je svet, kjer so informacije in priložnosti vedno na dosegu klika«, je povedala podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes, pokroviteljica dneva varne rabe interneta. »Želim si, da bi vsi – starši, učitelji, otroci, nevladne organizacije in politiki – stopili skupaj za en cilj: narediti vse otroške spletne izkušnje pozitivne in koristne.«

Evropska komisija je predstavila rezultate študije o pomembnem prispevku malih in srednjih podjetij na ustvarjanje delovnih mest v Evropi. Kot kažejo rezultati, so mala in srednja podjetja (MSP) v letih 2002–2010 ustvarila 85 % neto novih delovnih mest v EU, medtem ko delež zaposlitev v teh podjetjih znaša 67 % vseh delovnih mest. V tem obdobju se je neto zaposlovanje v gospodarstvu EU znatno povečalo, in sicer v povprečju za 1,1 milijona novih delovnih mest na leto.

Rast zaposlovanja v MSP je znašala 1 % letno, kar je bistveno več kot v velikih podjetij, kjer je znašala 0,5 %. V Sloveniji je skupno zaposlovanje v MSP v tem obdobju naraslo za 0,7 %, medtem ko je v velikih podjetjih naraslo za 1,9 %. Med različnimi vrstami MSP v EU je bilo naraščanje zaposlovanja največje v mikro podjetjih (z manj kot 10 zaposlenimi), ki so doprinesla 58 % skupne rasti zaposlovanja v gospodarstvu.