Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
torek, 24. oktober 2006 @ 07:10 CEST
Uporabnik: Anonymous
Novinec se pridruži multinacionalki in prvi dan klice svojo tajnico po internem telefonu, se zmoti in kliče v vodstvo: "Takoj mi prineste kavo!"
Oseba na drugi strani se oglasi: "Bedak, poklical si napačno cifro! A sploh veš koga si poklical?"
Novinec odgovori: "Ne!"
Oseba jezno odgovori: "Tukaj generalni direktor multinacionalke, ti opica"
Novinec se nasmeje in se zadere nazaj: "In ti, veš s kom pa TI govoriš, peder?"
Direktor odvrne: "Ne!"
"Dobro." reče novinec in odloži.
četrtek, 28. september 2006 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Ljuba
Zelje vsakega učenca? - Da bi bil uspešen v soli! - Da bi bil veš blazen med dekleti! - Da bi razvil cisto svoj štil pišanja! - In da bi čim manj njegovih pišarij zrl kos!
Zal nosim v sebi eno veliko tezo - skregan sem namreč s stresicami! Učitelj mi zato cesto strogo žabica:
"Glej, da bos prav napišal stresice, cene bo zrl tvoje pišanje kos!"
Koza se mi kar jezi ob teh besedah. Kar žima me strese, tako mrzla šapica me poboža po obrazu. Le kaj me moj šolski sef mašira s temi stresicami!? Moj obraz, prej s kozo kot iz zameta, zdaj postane cisto šiv! Želo mi piška okoli srčne misice, žemlja se mi vdira pod nogami, šolska šoba pa z vsemi tistimi crkami na židu zapleše v ritmu divje vize. Pleša kar noče biti konec, zato začnem kot kokos brez glave bezati po šolski šobi. Na koncu brez šape lezem na tla, komaj še živec. Čez čas vstanem in se ocedim peška, ter se začnem rezati. Le zakaj se tako bojim svojega sefa v soli, saj ta vendar ni noben čar!?
Zmajeve črte po Mariboru, Pohorju in Ptujski Gori (2. del)
torek, 12. september 2006 @ 05:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Druga plemenita resnica2
Izvor trpljenja so želje. Buda.
Če bi bilo to pred 6 leti bi bilo to zaradi nje. A takrat še nisem vedel, za zmajeve črte. Tudi pred štirimi leti bi morda bilo zaradi nje. Sedaj sem prišel odpirati, ker je prišel čas, da se odpre. Sedaj vem, da ti nobena druga oseba ne more dati tistega, če tistega ne najdeš znotraj sebe. Ker je na-počil čas. Tisto zunaj je samo želja. Je samo igra jaza. Ki se nekako konča v igri posedovanja. Morda vse posledica prejšnjih dejanj – t.i. karme. A z zemeljskim dodatkom, zemeljsko začimbo: Najboljša energija je ženska energija. Ki ulovi moškega, kakor slepca. Moški smo kakor mladi bikci, ki jim pomahaš z rdečo rutico. Še bolje napisano, mladi telički, ki ne vedo kaj delajo.
nedelja, 10. september 2006 @ 04:44 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Ko gledamo letala, ki pristajajo ali vzletajo, si mislimo - "Uf, tale gre pa nizko!". No, če bi prebivalci otoka sveti Martin ob vsakem izreku te fraze dobili dolar, bi bili že milijonarji.
Otok svetega Martina je namreč eden od karibskih otokov z letališčem. Na žalost je tako majhen, da letala skoraj polovico otoka preletijo dobesedno tik nad tlemi, saj bi morala drugače strmoglaviti na pristajalno stezo.
Zmajeve črte po Mariboru, Pohorju in Ptujski Gori (1. del)
torek, 5. september 2006 @ 05:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Prva plemenita resnica1
»Vse je trpljenje. Buda«
To življenje je eno samo trpljenje. A
Za uvod tega teksta si bom dovolil vpeljati še sočasen dogodek, ki se je dogajal okoli 11. junija 2006. Po dolgem času sva se namenoma srečala z nekdanjim cimrom iz študentskih let. Namignil mi je, da nič kaj ne verjame v duhovnost, zaradi racionalnosti (uma). Vendar se mu je pred kratkim dogodilo nekaj in dopušča določene zadeve. Bil je nekaj dni v Varšavi. Spal je v hotelu. Nekega jutra ni mogel vstati iz postelje. Njegovo telo je bilo zvito in nekaj ga je tiščalo proti tlom. Med sanjami poprej je sanjal tudi svojega otroka. Končno se je z muko osvobodil tistega, kar ga je pritiskalo k tlom.
sobota, 19. avgust 2006 @ 22:41 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Sedemčlanska družina, ki živi v berlinskem blokovskem naselju, ponoči tako glasno moli, da si je na glavo nakopala srd sosedov. Ti so se pritožili, da se petje in kričanje sliši po vsem bloku, tako da ne morejo spati.
torek, 15. avgust 2006 @ 05:05 CEST
Uporabnik: 5ruzzi
Tekst, ki sledi, je najbrž zelo aktualno vprašanje in je bilo zastavljeno na Univerzi
v Washingtonu pri izpitu iz termodinamike. Odgovor študenta je bil tako "globok",
da ga je profesor podelil s kolegi preko Interneta, da bi lahko tudi mi uživali
v njem.
Glavno vprašanje je bilo: Je Pekel eksotermičen (oddaja toploto) ali endotermičen
(sprejema toploto)?
Večina študentov je dokazovala svoje prepričanje z uporabo Boyle-ovega zakona
(plin se ohlaja, ko se širi in plin se segreva, ko se krči) in izpeljank iz
tega zakona.
Eden od študentov pa je napisal naslednje:
Najprej moramo vedeti, kako se masa Pekla spreminja s časom. Zato moramo vedeti
za število duš, ki prihajajo v Pekel in pa za število duš, ki odhajajo iz pekla.
četrtek, 27. julij 2006 @ 11:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Okoli dvesto kopalcev je v nedeljo popoldne na plaži Kamenice prisostvoval rahlo nevsakdanjemu dogodku, ki je zasenčil celo zgodbe o potopljeni grški ladji blizu Komiže. Poletje je časa vznemirjenja ter sprostitve, kar je neki par vzel dobesedno in se strastem prepustil kar sredi plaže.
torek, 25. julij 2006 @ 05:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
S sveti Krištofom sem se nezavedno srečal pred kakšnimi desetimi leti ob branju knjige francoskega pisatelja. Takrat si še zamisliti nisem mogel, da se bo verjetno tako zarezal v moje življenje. Pri iskanju zmajevih črt in dešifriranju krščanskih svetnikov. Ob preiskovanju zmajevih črt, se je nabralo kar nekaj slik s podobo svetega Krištofa. To velja predvsem za avstrijsko Koroško.
Kaj sploh predstavlja sveti Krištof v plejadi krščanskih svetnikov? Velikana, ki pri brodenju reke, nosi na ramenu Kristusa. Včasih stoji z eno nogo v reki in drugo nogo na suhe. Voda in veter. V začetku so ga v Bizancu naslikali s pasjo oziroma volčjo glavo.
sreda, 12. julij 2006 @ 04:51 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Učitelj učenca spozna po energiji (Aurigo)
Med tednom imam sanje. Stojim pred dvema belima šolskima panojema. Na spodnjem delu panojev so narisani loki mavrice. Zamislim si, da ko gledam lok mavrice, si posamezni lok mavrice vtisnem v spomin in um. Potem lok mavrice iz svojega uma prenesem na nebo. Ko se zbudim, malce razmišljam o teh sanjah. Počasi se prihaja do točke sposobnosti, vizualizacije mavrice v umu.
Dva dni po objavi članka Velika pot (9.del) dobim sporočilo. Sporočilo se glasi: »Da so v članku določene slike, ki se ne smejo objaviti. Objava učenja prenosa zavesti prepovedana«. Moj odgovor se glasi: »Upošteval sem navodilo učitelja in nisem objavil slike, ki prikazuje »žogico«. Učenja o prenosi zavesti in mantre je možno tako in tako dobiti na internetu. V uk, »žogica« ni nič drugega kot tigle. Tigle v srcu, človekovo bistvo. Na določen način njegova duša, v pojmovanju zahodnega krščanstva. V istem času sem prebiral literaturo, ki jo boste imeli prevedeno v nadaljevanju članka. Tigle morda nekoč natančno razložimo ali povzamemo ob tekstu knjige Tibetanske joge sanjanja in spanja Wangyal Rinpocheja. Tudi sam se učim ob tem pisanju. Ni niti dobro, niti slabo.
sreda, 21. junij 2006 @ 05:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Velika pot: Češka – Tenovice, tečaj Phowe (8 - b)
Svetloba
Gospod je svetloba nebes in zemlje. Njegova svetloba je kakor svetilka v zidni niši. Svetilka pa stoji v steklenici, steklenica pa se zdi kot bleščeča zvezda, ki jo razsvetljuje goreči les blagoslovljene oljke, z vzhoda ali zahoda. Njegove olje skoraj sije, čeprav se ga ogenj še ni dotaknil. Luč luči! Gospod vodi k svetlobi, kogar sam hoče. On navaja ljudem primere, saj resnično pozna vse stvari.
»24. sura Svetloba, 35. Ajet, Koran«
»Gospodu pripada vse v nebesih in na zemlji. On gotovo ve kakšni ste. Na dan, ko se bodo vrnili k njemu, jim bom povedal, kaj so počeli. Gospod je poznavalec vseh stvari.«
24. sura Svetloba, 64. Ajet, Koran
nedelja, 18. junij 2006 @ 21:09 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Neki babici iz San Francisca se je uresničil življenjski sen, saj je v 98. letu postala maturantka. "Imela sem občutek, da mi nekaj manjka," je izjavila novopečena maturantka Josefina Belasco, ki je morala pred 80 leti zapustiti šolo.
četrtek, 15. junij 2006 @ 05:08 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Delia Steinberg Guzmán
Ko govorimo o labirintu, se srečamo z mitom, z zgodbo o simboličnih dejanjih
in osebah, ki jih zgodovina težko sprejema kot realne. Menimo, da se cel mit,
vsa simbolična dejanja in simbolične zgodbe, naslanjajo na nekaj realnega, čeprav
tega pogosto ne moremo imenovati historično. Mit je resničen v odnosu na psihološko
realnost in človeško življenje, na razvoj in oblike, ki se zrcalijo skozi simbole.
Skozi čas te zgodbe prihajajo do nas in nam prinašajo nalogo, da razgrnemo njihove
tančice in odkrijemo njihov prikriti, globoki pomen.
Mit o labirintu je zelo
star in upamo si reči, da je skupen vsem antičnim civilizacijam. Govori o težko
prehodni, kaotični poti, na kateri se človek izgublja po zavitih stezah. Včasih
se zgodba pomeša s kakšnim pravljičnim bitjem ali osebo, ki "uniči"
labirint in najde ključ, ki končno prinese rešitev uganke, ki mu je bila dana
v obliki poti.
ponedeljek, 12. junij 2006 @ 06:50 CEST
Uporabnik: Anonymous
V avstralskem muzeju Tirolean se je na razstavi znašel najstarejši
znan kondom na svetu.
Kondom za večkratno uporabo sega v obdobje okoli leta 1640. Je popolnoma nedotaknjen,
prav tako kot navodila za uporabo, napisana v latinskem jeziku, ki so jih našli
skupaj s kondomom.
sreda, 7. junij 2006 @ 05:06 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Velika pot: Češka – Tenovice, tečaj Phowe (8 - a)
Celotno potovanje po Češki je bilo bolj na brzino, s tisto zamenjavo dneva v Regensburgu, v nekakšnem živčnem pričakovanju, le kaj bo prinesel ta tečaj Phowe, ki ga je vodil dansko-tibetanski lama Ole Nydahl. Ole Nydahl je po rodu Danec in je bil učenec 16. Gyalwa Karmape. Je pa mnogo učencev 16. Gyalwa Karmape…..
Kaj je phowa? Po češki knjižici Vedome umirati! Po slovensko Znati umirati ali zavedajoče umiranje. Phowa je ena od praks znotraj Šestih učenj Narope. Je nekakšna priprava za zadnje trenutke našega človeškega življenja. (To je zelo pomembno: človeškega življenja.) Na ta tečaj me je nekako potegnilo sosledje reakcij. Iz slovarja o Gampopi sem sledil povezavam in naletel na ta tečaj. Nekako smo združevali vse skupaj. Nemčijo, prejšnje življenje, tečaj Phowe.
sreda, 24. maj 2006 @ 05:09 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Velika pot: Češka - Bor, Kladrubry, Plzen, Praga (7)
Kar požanješ, to poseješ. Aurigo
Še preden prispem do češke meje se ustavim pri Georgenbergu. Gori svetega Jurija. Majhna vasica, ki premore le preprosto kapelico svetega Jurija. V kapelici je oljna slika, kjer sveti Georg, ubija prej črva, kakor pravega zmaja. Še malo naprej od Georgenberga, tik ob cesti naletim na naravno katastrofo med smrekovim drevjem. Ustavim se. Pred menoj stojijo, pokošeni vrhovi smrek, ki jih je ujma odrezala, kakor vrhove žveplenk. Ostali so samo goli štrclji smrekovih debel. V opomin. Človek še vedno misli, da lahko nadzoruje naravo. Zemljo. Ena takšna ujma, mu dokaže, da se globoko moti, že od vekomaj. Amen.
Še sebe ne more nadzorovati, pa bo naravo. Ob cesti par metrov naprej najdem jurčka. Pravi nemški jurček, ki bo dodan v gobovo juho. Odpeljem se naprej proti meji. Mejni prehod. Tu na tem mejnem prehodu je še vidno, da še vedno ni padla železna zavesa. Kontrola. Uradno nemško osebje mi samo pomaha naj grem naprej. Na češki strani pa kakor, da so se cariniki izgubili. Češka. Hiše ob cesti so slabo vzdrževane. Mali Cigančki prodajajo jurčke. Kakor, da sem se vrnil za trideset let nazaj. Back to the past.
sreda, 10. maj 2006 @ 05:05 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Velika pot: Weiden, Flossenbürg (6)
»In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje.« (Janez; Pogovor z Nikodemom, 3.14)
Pred leti sem bil mimogrede še v Vatikanu. Zavil sem v vatikansko pošto po nakup znamk. Verjetno zato, da bi jih nekomu podaril. Zaradi ne vem česa, sem se odločil za nakup žigosane priložnostne pisemske ovojnice z znamko ob 2000 letnici Kristusovega rojstva. Že takrat me je znamka na pisemski ovojnici prevzela z nedoločenim nerazumevanjem simbola. Le kaj naj ima ta podoba zveze s Kristusom in njegovim rojstvom. Na znamki je videti obešeno kačo, na križu. Bolje opisano: sredi puščave, na vejnatemu rogovilastemu križu tau, je obešena kača,. Sprva sem mislil, da gre za varianto prikazovanja križanja Kristusa na Tau križu (┬). Čas je prinesel svoje in razodel skrivnost odkod povezava risbe na znamki, Mojzesovo bronasto kačo iz Eksodusa in pogovoru med Jezusom in Nikodemom v Janezovem evangeliju.
Če uvedem v to besedilo še tekst ter opombe iz poglavja Iz jajca rojeni Bog iz knjige Skrivni nauku teozofinje Blavatskyne, ki razlaga pomen bakrene kače, je stvar še bolj jasna.
»Baker je kovina, ki simbolizira »spodnji svet«…to je drobovje, kjer je dano življenje. Beseda za kačo v hebrejščini je Nakash, toda to je enak termin kakor za baker.« V bibliji ji rečeno, da so se Židje pritoževali v puščavi, kjer ni bilo vode: zatem pa je »Bog poslal ognjene kače«, da bi jih pikale….. in »Kačja bitja, ki ležejo jajce, so postale simbol modrosti in znak Logosa, ali samo-rojenega.«
sreda, 26. april 2006 @ 05:05 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Aurigo
Velika pot: Bavarska – Munchen, Essing, Kelheim, Regensburg (5)
Okoli tretje ure se odpravim iz Seebrucka proti Münchnu. Začne rahlo dežavati. V koloni s povprečno hitrostjo okoli 40 do 60 km na uro se premikam po cesti proti avtocesti za München. Dež upočasni vožnjo za okoli 20 km. Mislil sem se še ustaviti v Rosenheimu ali Rožnem domu, vendar se zaradi vseh teh vremenskih okoliščin odločim, da grem po avtocesti naravnost v München.
Avtocestna tripasovnica je zapolnjena z avtomobilsko karoserijo. Vozimo s povprečno hitrostjo okoli 100 km na uro. Na vsake toliko časa zaviranje. Okoli 16 km pred Münchenom se na avtocesti začne romarska pot. Pomikamo se naprej tudi s hitrostjo 20 km na uro. Pa 40, 60, pa ponovno 20 km na uro. Tako traja vožnja vsaj pol ure. Zato se odločim, da grem iz avtoceste dol, na odsek Höhenkirchen, po stranski poti naravnost v München. Kasneje izvem, da naj bi bil en del obroča okoli Münchna zaprt, zato takšni zastoji. Dejansko sem brez zemljevida za München. In München je zelo slabo označen z označbami za center. Grem čez Perlach in potem napačno zavijem v enem Ringu. Ring so cestni obroči okoli mesta. Zatem se vrtim po enem stranskem naselju, dvakrat. Ustavim se in zavijem na levo ter parkiram, da si ogledam zemljevid Bavarske.
petek, 14. april 2006 @ 05:40 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Letos je poslovilno, »tolarjevo leto«.
Pred tolarjem se vsak evro nakremži.
*
Upokojencem dajte kruha in iger za – lepši danes.
*
Preletavanje ptičje gripe postaja vse bolj napeto.
Ptice nimajo zdravstvenega zavarovanja.
*
Voznikom zima še posebno zagode. Ampak ne na pravo struno.
*
Življenjski stroški ohranjajo ljudi – v stresu.
*
Zdravnik zmeraj ve, na kateri strani prečitati pacienta.
*
Želja je zmeraj več od ljudi.
Na razprodajah pa vesoljna panika.
*
Branje besedil je duhovna hrana, ki se je lahko do sitega najem.
sobota, 8. april 2006 @ 04:56 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: Bojan Schwentner
-Kaj!- je zarjul tip, in se obrnil v pretesni trugi, -tile bizgeci so mi na spomenik napisali-naj počiva v miru, bedaki vam rečem, jaz pa celo življenje tako divji, poln energije, model za zajebancijo, tip, ki ga ušpiči vedno in vselej.
Naj počiva v miru, kaj se to pravi, kaj jim te dela, človeku, ki je vse življenje migal, potoval, bil aktiven na vse načine,vedno v pravem speedu, sedaj pa se naj naenkrat umiri, ha, kar naenkrat!
Leeeepoo vas prosim!
Oprostite,- je rekel tip v grobu,- nenadne spremembe škodujejo, in je zbral kosti nekako skupaj, da so zacingljale pod materjo zemljo kot kraguljček v dobro obiskani trgovini. In je nastalo sranje, cel britof je norel z njim, nihče ni več hotel počivati v miru, kurc pa počitek, je že itak dovolj, da si mrtev- in se težko navadiš, tako ležat pod zemljo in se obračati v pretesnem grobu, kadar o tebi zunaj grdo govorijo.-