Na spletni strani enaa.com pišejo, da so v nekaterih državah na Bližnjem vzhodu zračni in satelitski posnetki razkrile nenavadne oblike kamnitih koles. Strukture spominjajo na skrivnostne Nazca črte v Peruju. Nenavadne oblike so opazili v Savdski Arabiji, Jordaniji in Siriji, nastale pa naj bi pred približno dva tisoč leti. Črte, ki predstavljajo nekakšna ogromna kamnita kolesa, naj bi po besedah Beduinov ustvarili 'stari ljudje'.

Čemu so vzorci služili, znanstveniki in arheologi še vedno ne morejo pojasniti. Bega tudi dejstvo, da strukture niso usklajene s položaji zvezd. Bodo nenavadni krogi za vedno ostali skrivnost, še pišejo pri enaa.com?

Vir: dne.enaa.com/

Znanstveniki iz Inštituta SETI (Search for Extraterrestrial Intelligence) bodo v prihodnjih dneh ponovno zagnali 42 teleskopov za iskanje nezemeljskega življenja, ki so jih aprila letos, zaradi krčenja finančnih sredstev bili prisiljeni ugasniti. 

Med več kot 2.400 donatorji, ki so z dobrimi 200.000 ameriškimi dolarji zbranih sredstev omogočili ponovno delovanje parka teleskopov Allen na severu Kalifornije, je tudi slavna ameriška filmska igralka Jodie Foster. Leta 1997 je v filmu Stik upodobila lik astronomke Eleanor Arroway, ki je v parku teleskopov Allen iskala sledi nezemljanov. Med donatorji je bil tudi astronavt Apolla 8 Bill Anders.

Piše: aurigo

Za izlet v Sarajevo smo se odločili po dolgem pregovarjanju s frendi. Zanimal me je paradoks bosanskih piramid, frenda samo povojno Sarajevo, Baščaršija in čevapčiči. V Bosno smo se odpravili po drugi uri opoldne. Že pred hrvaško-bosansko mejo so nas pričakali in spremljali deževni temni oblaki. Po prehodu meje je začel po avtomobilu rahlo škrebljati dež. Ob sončnem zahodu, preko lahnega dežja nas je v Bosno spustila veličastna mavrica. Z dvojnim lokom in močnimi ioni v zraku. Torej so tudi oni zgoraj z nami in imamo prosto pot za ustvarjanje.

V Doboju se je na nas izlival dež kot iz škafa. Vozili smo le 40 do 50 km na uro. Naša vetrobranska stekla so oblivale vodne zavese izpod gum nasproti vozečih avtomobilov. V svojem življenju sem morda štirikrat trikrat doživel  takšen naliv. Zadana je naloga čiščenja. Priznati moram, da je Bosna še vedno precej energetsko zaprta zaradi vojne, vseh dogodkov in morij, ki so se zgodila na tem območju. Težke energije.

Teksas in Antarktika nekoč najverjetneje povezana v prastari superkontinent. Znanstveniki so svojo teorijo utemeljili na podlagi kamin, ki nakazujejo, da se je območje El Pasa v Teksasu nekoč stikalo z Antarktiko. Študija je del več desetletij trajajočega projekta v sklopu katerega so si znanstveniki skušali sestaviti podobo pradavnega superkontitnenta, ki je obstajal še pred vsem dobro poznano supercelino Pangeo. 

Pangea je nastala pred okoli 300 milijoni let, nato pa zaradi silovitih geoloških procesov povezanimi s tektonskimi premiki, pred približno 225 milijoni let začela razpadati in izoblikovale so se ločene zemeljske mase, kakršne poznamo danes.

Mogoče se spomnite, kdaj ste prvič slišali za rukolo; jaz se. Takrat je bila to predvsem zelenjava čudnega okusa, ki so jo dajali na pice. Zgodba se je seveda nadaljevala. Okus ni bil več čuden, temveč intenziven, in sčasoma mi je postala všeč. Počasi se je razvedelo, da jo lahko gojite praktično kjerkoli. Šele po več letih sem izvedel, da raste tudi v naravi in da je njeno pravo ime rukvica (Eruca sativa). In seveda so se pojavile tudi industrijske rukole, ki nimajo nikakršnega okusa.

Nato pa smo k sreči našli rukolo tudi v naravi. No ja, pogojno rečeno, našli smo jo v razpoki ob pločniku v Šiški. Rukola je pač zelenjava, ki so jo v času, ko je bil okus pomembnejši od hektarskega donosa, gojili marsikje, nato je gojenje skoraj zamrlo, kar pa ni vplivalo na njeno širjenje v naravi. Od takrat jo najdemo marsikje, na Pašmanu, na poteptanih potkah številnih vrtov ...

Terra preta je s hranljivimi snovmi ekstremno bogat humus.

Pragozd okoli Amazonke v Južni Ameriki je bujna džungla, nedotaknjena in popolnoma neprimerna za bivanje ljudi. Tako zveni običajna dojemanje, ki sedaj doživlja revolucionarno spremembo: v deževnem pragozdu so raziskovalci odkrili ostanke številnih vasi, kakor tudi s človeško roko ustvarjeno čudežno črno prst, ki je nekoč nahranila milijone.

Leta 2005 je ameriški raziskovalec z univerze University of Florida, v sodelovanju z lokalnimi Indijanci plemena Kuikuro našel ostanke številnih starodavnih vasi. Odkritje 28 vasi, s skupnim številom prebivalstva približno 50.000, zlomi predstavo o amazonskem pragozdu kot o človeku sovražni zeleni luknji.

PROSTOR. ZRAK. VODA. OGENJ. ZEMLJA.
5 elementov brez katerih ne bi bilo nas in ne bi bilo Zemlje, narave in vsega kar nas obkroža. Njihovo ravnovesje v živi in neživi naravi je bistvenega pomena za ohranitev le te in tudi nas posameznikov v njej. Vse prevečkrat pozabljamo, da smo del narave in z njo neločljivo povezani. Da se vse zunaj nas zrcali tudi znotraj in obratno.
Prostor v katerem živimo odseva celotno naše bitje in vse kar se nam dogaja.

VASTU, kot močno znanje in veda o prostoru, njegovi gradnji ali urejanju le tega uporabi prostor kot pomoč pri tem, kako si lahko izboljšamo kvaliteto življenja. A ne smemo pozabiti, da se ta kvaliteta ne zrcali samo v tem, da se vsi bolje počutimo v estetsko urejenem in pospravljenem prostoru, čeprav tudi to ni nezanemarljivo. Naravni zakoni in naravni elementi delujejo globlje, na vse dele našega življenja: posel, finance, zdravje, ljubezen.....

Piše: Sabina Šilc v novi Vivi www.viva.si

KO SAMO SI, NE DA BI KAJ POČEL
Vsem je jasno, da se v zdajšnjem obdobju dogajajo temeljne spremembe v naravi, družbi, politiki in ekonomiji, s tudi pa tudi na osebni ravni. Dozdeva se nam, kot da se svet vrti hitreje. Dogodkov, ki najedajo naš notranji mir, zahtev in pritiskov je preprosto preveč.

Zapletli smo se v tako kompleksen način življenja, da je pojem osebne svobode izenačen s pojmom iluzija. Človeško življenje je bilo vselej polno trpljenja, toda v zadnjem času se zdi, da je vse manj predahov, izzivov na več področjih našega bivanja pa vse več. Večinoma jih doživljamo, kot da nanje ne moremo vplivati.

Kot avtor "Biotronika nova veda", pojmujem in razlikujem znanost od duhovnosti na nekoliko drugačen način, predvsem zato, ker sem odkril številne nove naravne zakone, po katerih je razumeti življenje, Svet in vesolje bolj realno in drugače kot ga ljudje razumemo!

Razlika med znanostjo in duhovnostjo pa je samo v različni stopnji znanja, ali poznanja višjih nivojev znanosti!

Znanost je do sedaj dobro razvila dve stopnji znanja: prva je znanje fizike in druga je znanje kemije, ki sta obe zelo široko zajeti in raziskani, medtem ko je tretja stopnja, stopnja znanja znanje energij ali če hočete tudi: duhovnosti, Prana, Či, Reiki in podobno, ki predstavlja znanje o nevidnem energijskem polju, katero pa je posledica prvih dveh fizike in kemije, iz katerih ta energija nastaja!

Končno so nekateri znanstveniki le prišli do spoznanja: "da nekaj že vedo, da nič ne vedo"!

O tej raziskavi sem že večkrat komentiral ter kritiziral, da porabljajo ogromna razvojna sredstva, za stvari, ki jih ne bodo nikoli razumeli, saj ne razumejo niti sami sebe, da bi vsaj vedeli, zakaj se pojavljajo neke bolezni in zakaj človek lahko zboli, ali pa sploh ne zboli, ker o tem sedaj odločajo le atomi, če jih človek še ne razume in ne zna z njimi upravljati, kar pa je razlog le to, da človek še nepozna neke osnovne naravne zakone, katere je sicer meni uspelo odkriti in upravljati z njimi, zato tudi dobro poznam zakon simetrije in antisimetrije, sem zato tudi vedel, da "Super simetrija" ne obstoja, ker če bi to obstojalo, se nebi samo naš planet razpadel, temveč vso vesolje!!

Oceanograf Robert Ballar, ki je pred leti na dnu Atlantika odkril razbitine Titanika, načrtuje nov drzen globokomorski podvig.  Projekt vključuje podmorske odprave v globine Črnega, Egejskega in Sredozemskega morja, z namenom odkrivanja ladijskih razbitin in iskanja ostankov antičnih civilizacij. 

Ballarjeva raziskovalna ladja, imenovana E/V Nautilus, se je pretekli teden iz turškega pristanišča že podala na prvo štirimesečno misijo, ki bo vključevala najrazličnejše oblike podvodnih vozil na daljinsko upravljanje in sonarno tehnologijo za iskanje izgubljenih davnih mest ter hidrotermalnih vrelcev in podvodnih vulkanov.

Piše: Peter Amalietti v novih Misterijih www.misteriji.si

Dimitrij Kebe pod Špikom odkril megalitsko svetišče, starejše od Stonehengea

Naš zagnani raziskovalec preteklosti Dimitrij Kebe je leta 1999, komaj leto dni po svojem velikem odkritju antičnega mesta Metulum, o katerem smo v Misterijih že pisali, visoko v pobočju pod Špikom naletel na velik plato, na katerem je odkril arhaično megalitsko svetišče še iz kamene dobe.

Takole pripoveduje:
»Avgusta 1999 sem odšel na plato pod Špikom kot zasebni raziskovalec prazgodovine. Sorodnik, ki se je vrnil s počitnic v Gozdu Martuljku, me je opozoril, da je na platoju pod Špikom naletel na izredno nenavadne kupe kamnov. Pot me je mimo dveh prelepih slapov vodila do križišča, na katerem sem zavil proti gori Špik. Ob tej poti ležijo nenavadno čudovite skale. Že na njenem začetku sem še v dolini opazil velikanski megalit z izdolblo luknjo.

Ekipa Ordo Group, katere idejni in projektni vodja je Uroš Strel Lenčič, je gotovo eden od zmagovalcev slovenskega in globalnega poletja. V vročih poletnih dneh je dinamična skupina svetu ponudila nekaj novega, svežega, neposredno iz razvojnega virtualnega okolja Ordo Lab.

Vznemirljiva nova aplikacija (Sketch Rolls) se vztrajno vzpenja po lestvicah najbolj zaželjenih aplikacij elektronske trgovine App Store. A sveža in nova ni le aplikacija. Tudi celoten proces od ideje do izvedbe je šolski primer sodobnega razvoja inovativne ideje in dinamičnega projektnega vodenja. Na terenu. V virtualnem okolju. V prostoru vmes.

Opisan dogodek je vsekakor zanimiv še posebej, ker se ujema z mojo teorijo škodljivih vplivov na človeka in okolico imenovano: "Biotronika nova veda", katera izhaja iz samega atoma in delcev, ki ustvarjajo tri karakterje energij, katere je možno na osnovi novo odkritih naravnih zakonov pretvarjati / transformirati medsebojno, kjer je tudi opisana razlaga absorbiranja energij, ko se s tem ojačajo in tako nadaljujejo svojo uničevalno pot tudi okoli nas in nam s tem ubijajo naše telesne celice ter tako povzročajo razne bolezni, ki jih znanost še danes ne zna obrazložiti!

Vse sem do potankosti teoretično obrazložil: od atoma do Galaksije, na osnovi česar je lahko nekoliko drugače razumeti življenje, kot ga sicer razlagata religija ali tudi znanost, ki mnogo česar tudi nepravilno razume in tako živi v zablodah!

Kakšna je prava vloga dvoma in radovednosti, v naših življenjih, v vseh tisočletjih razvoja?

Včasih je človek živel v votlini (baje). Radovednost ga je začela gnati sprva iz votline, potem pa zmeraj dalje.
Počasi je začel dvomiti, da je majhna okolica vse, kar ga obkroža.

Ta par radovednosti in dvoma, se je izkazal kot gibalo napredka, v vseh prelomnicah našega razvoja.
Vsi vemo zelo dobro, kaj je dolgo trdila cerkev o našem planetu in kaj so počeli s takimi ljudmi, ki so imeli nekoliko več dvoma v te trditve, ter radovednosti, da so sami spoznali.

Piše: Franjo Trojnar v novih Misterijih www.misteriji.si

Vaje procesa prisotnosti Michaela Browna (10)
Miselna naravnanost je naša mentalna usmerjenost, ki nas vodi skozi življenje. Poznamo reka »Kdor išče, ta najde« in »Trkajte in odprlo se vam bo«. Za zavestni vstop v sedanjost sta nam na voljo dva osnovna pristopa. Prvi je »popolnoma se prepustimo in sprejmimo življenje takšno, kakršno je«, drugi, ki temelji na zakonu vzroka in posledice, pa je »vedno najdemo, kar iščemo«.

Prva pot je navidezno lažja, a nam čustvena bremena ne dovolijo vstopiti vanjo. Povezovanje čustvenih bremen smo podrobno obdelali v prejšnjih vajah, zato se bomo v zadnji vaji posvetili drugi poti: dobimo vedno tisto, za kar prosimo.

Piše: Regina S. Rant v novi številki Karme plus

Na novinarsko vprašanje, ali meni, da bo po koncu predsedovanja lahko dobil službo, je predsednik vlade Boris Pahor odvrnil, da kriznim menedžerjem ni težko dobiti službe. Brez dvoma bo dobil drugo službo, upam pa, da ne bo šel za kriznega menedžerja, še zlasti ne na ZPIZ. Za stabilnost pokojninske blagajne sem namreč življenjsko zainteresirana. 

Glede na to, da logika ni ravno močna stran naših izvoljenih predstavnikov, bi pa zato pričakovali od njih več kreativnosti. Predvsem v korist državljanov, ne samo za lastne koristi. Neki tuji raziskovalec je v prejšnjem stoletju prišel do zaključka, da so Jugoslovani najbolj iznajdljivi Evropejci. Ugotovil je, da so sposobni prav neverjetnih improvizacij. Pa ne samo na tehničnem področju. Spomnimo se na primer Tita, kako je znal krmariti jugoslovansko barko med nevarnimi čermi, da se je vedno nekako izšlo.

Kolonialno obdobje po 1940
Investicije so se najbolj obrestovale v kolonijah zahodne Afrike, saj so bila nahajališča gospodarsko pomembnih surovin sorazmerno blizu obale, kar je pomenilo, da je bilo potrebno za izgradnjo prometnih poti nameniti sorazmerno nizka finančna sredstva. Kar dve tretjini finančnih sredstev je bilo namenjenih razvoju rudarstva. V bližini nahajališč rud so se razvila podjetja in ob njih manjša naselja belcev, ki so upravljali podjetja, medtem ko je glavno delovno silo predstavljalo črno prebivalstvo.

Sindikati belcev so si prizadevali, da črno prebivalstvo ne bi osvojilo izkušenj in tehničnega znanja, s pomočjo katerega bi ogrožali monopol Evropejcev ali jim postali konkurenčni. Zaradi tega so črno delovno silo najemali kot sezonske delavce, katere so novačili več kot 100 km od podjetij ter jih nato naselili v delavskih taboriščih. Taka delovna sila je bila slabo plačana, zaradi slabih izkušenj pa ni bila produktivna.

»Osti jarej!« se glasi najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali napitnica oziroma zdravica. Dandanes je pozdrav po okrog 2.500 letih znova aktualen in ga z veseljem ter ponosom uporablja čedalje več mladih Slovencev.

Najbolj razširjen je ta staroslovenski pozdrav v njegovi skrajšani različici »oj!«. Ta se je v zadnjih nekaj letih tako razširil, da mnogi, ki ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih z drugimi, niti ne vedo kaj pomeni.

Kolonialno obdobje do 1914
Interes Evrope za ozemlja v Afriki je trajal tako dolgo, dokler je potekala delitev, nato pa se je interes za ozemlja v Afriki zmanjšal. Od tedaj naprej so vlade držav, ki so imele kolonije, želele le to, da bi bila kolonija za državo čim manjši strošek. Idealna je bila tista kolonija, ki se je lahko sama vzdrževala, pri čemer ni bilo pomembno, kdo je bil tisti, ki je pospeševal gospodarski razvoj kolonije (domačini pod kolonialno oblastjo, evropski priseljenci, podjetja...).

V ekonomskem smislu Afrika ni veliko pomenila, saj Evropa v začetku 20. stoletja ni potrebovala veliko afriških produktov, Afrika pa ni potrebovala večjih količin produktov iz Evrope.

Iz nove revije Misteriji www.misteriji.si

Gledanje v sonce naj bi bilo zdravilo za vse telesne, duševne in duhovne težave
Do zdravja in dolgega življenja vodi več poti. Ena od njih, ki se v svetu vse bolj širi, je solarna joga ali gledanje v sonce (sungazing). Njen utemeljitelj je Hira Ratan Manek, ki je, kot pravi, po več tisoč letih ponovno odkril to starodavno prakso zdravljenja. Metodo HRM, kakor so jo znanstveniki poimenovali po začetnicah tega štiriinsedemdesetletnega Indijca, izvedete le enkrat v življenju, za to pa potrebujete približno dve leti.

Začnete tako, da vsak dan za točno določen čas, a le enkrat na dan, gledate neposredno v sonce. Varni uri za gledanje vanj sta prva ura po sončnem vzhodu in zadnja ura sončnega zahoda. Začnete z desetimi sekundami na dan, nato pa vsak dan gledate v sonce deset sekund dlje kot prejšnjikrat.

Pojav kmetijstva v zgodovini človeštva, je prinesel velikanski napredek, hkrati pa tudi presenetljiv trend. Postopoma so ljudje po vsem svetu postali nižje rasti in slabšega zdravja, v primerjavi z njihovimi lovsko- nabiralnimi predniki. Večina bi pomislila, da zanesljivejši vir hrane izboljša kvaliteto človekovega zdravja, a so raziskave pokazale, da temu ni povsem tako. 

Raziskave, ki jih je izvedla študentka antropologije iz Univerze Emory Amanda Mummert, so pokazale, da so zgodnji kmetovalci, s tem ko so postali odvisni od določenih vrst poljščin, trpeli zaradi pomanjkanja hranljivih sestavin, ki jih omogoča bolj pestra prehrana.

Evropski lov za kolonijami
Moč zahodne Evrope je v 19. stoletju v primerjavi z ostalim svetom močno narasla. V Afriki so v prvi polovici 19. stoletja evropske države imele le trgovske postojanke, ki so trgovale s priobalnim prebivalstvom.
 
Kolonialna uprava je obstajala samo v francoskem Senegalu, v britanskih Gambiji, Sierri Leoni in Lagosu.
Te trgovske postojanke so poleg mesta, kjer se je trgovalo, imele le manjše ozemlje. Območja britanskega Gabona, portugalske Gvineje, Angole in Mozambika so bila v tem času predvsem trgovske cone, ki so se postopoma širile v notranjost.