PLINSKEGA TERMINALA V ŽAVLJAH URADNO NI NA LISTI PREDNOSTNIH ENERGETSKIH PROJEKTOV V SKUPNEM EVROPSKEM INTERESU (PCI)

V mednarodni okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green z grenkobo ugotavljamo, da je slovenska diplomacija podlegla pritiskom iz Bruslja in sprejela predlog, da bo na listi s 130 izbranimi projekti, financiranimi s strani EU, tudi projekt kopenskega plinskega terminala v Severnem Jadranu (citat: “Onshore LNG Terminal in the Northern Adriatic”).

Bruselj je sicer dodal lepotno in zavajojočo opombo, da bo Italija o lokaciji terminala odločala samo v soglasju s Slovenijo, saj to pomeni, da bo Italija lahko tudi predlagala plinski terminal v Žavljah ali v Tržaškem zalivu. V neuradnih krogih se govori, da bi ga postavili nekje od Timava do Porto Nogara, kar pa ne spremeni dejstva, da bo prizadet eko sistem v Severno Jadranskem morju, ker nameravajo uporabiti zelo zastarelo, zato pa za multinacionalko zelo dobičkonosno tehnologijo, med drugimi tudi uporaba klora v tehnologiji segrevanja plina v Žavljah.

Umanotera podala vlogo za obravnavo peticije, ki jo je podpisalo več kot 6000 posameznikov in dobrih sto podpornih organizacij – Slovenija naj s programom celovite dolgoročne zelene proračunske reforme postane zgodba o uspehu – Obvestili tudi mednarodno javnost, se bo odzvala?

Umanotera je v imenu podpisnikov in organizacij partneric na Komisijo za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora danes vložila vlogo za obravnavo spletne peticije Spremenimo minus v plus! O svojih predlogih za odpravo škodljivih subvencij je v teh dneh obvestila tudi Evropsko komisijo in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Avstralsko podjetje UBeauty je na trg lansirala ročno izdelane vrtne lonce iz recikliranih avtomobilskih pnevmatik. Podjetje je najelo nekdanjo tovarno z usnjenimi izdelki v Pakistanu. Uporabljajo gume, ki jih ni mogoče več uporabiti za nove pnevmatike. Vsi deli, ki jih pri izdelavi loncev ne potrebujejo, se reciklirajo posebej.

Vse, kar ostane, je guma, ki jo delavci ročno režejo in nato sešijejo dele z odpornim najlonskim sukancem. Večje pregibe pa ojačajo z vidnimi vijaki in maticami. Izdelava poteka v skladu z pravično trgovino, kar omogoča pakistanskim delavcem pravično plačilo.

Evropska komisija je pred par dnevi sporočila, da so ZDA zaradi izpada proračunskega financiranja začasno prekinile nedavno začeta pogajanja o čezatlantskem trgovinskem sporazumu z EU. Kot kaže, pa bi bilo za evropske državljane bolje, da bi jih kar ustavili – če se bodo namreč odvijala v smer, za katero si prizadevajo ZDA.

Kot je znano, si ameriška administracija, ki jo vodijo interesi njenih podjetij, varnost hrane in kmetijstvo predstavlja precej drugače, kot si želijo osveščeni ameriški potrošniki. Njena stališča so v mnogih zadevah tudi popolnoma nasprotna od stališč Evropejcev – če omenimo le gensko spremenjeno hrano, živilske dodatke in kemikalije ter hormone v živalski krmi. Kot kaže analiza dosedanjih pogajanj, ki so jo pripravili Friends of the Earth Europe in IATP, je zaskrbljenost še kako upravičena.

Dokumentarni filmi o okoljskih tematikah niso nekaj novega, so pa v zadnjem času vse bolj množični, šokantni ter skrb zbujajoči – takšni kakršni so tudi okoljski problemi, o katerih poročajo. Nudijo nam ogledalo delovanja naše družbe v odnosu do okolja in drug drugega.

Enega najnovejših filmov s področja odpadkov si bomo konec oktobra lahko ogledali tudi v Sloveniji, saj Društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Kinom Šiška ponosno najavlja slovensko premiero dokumentarnega filma Smeti (Trashed, 2012), ki si ga 21. oktobra 2013 ob 18.30 uri lahko ogledate v Kinu Šiška. Po projekciji bo sledila okrogla miza z naslovom Slovenija na poti do Zero Waste.

Kanadsko podjetje Cascades se je odločilo zamenjati sicer učinkovit stiropor z recikliranimi kartonskimi škatlami, ki ohladijo vsebino ravno tako kot neekološki predhodnik. ThermAFresh hladilna torba je v 70% sestavljena iz recikliranega papirja, obdana pa je z vodoodpornim materialom, ki ga je mogoče ponovno uporabiti.

Pri zunanji temperaturi 25 stopinj z dvema vrečkama ledu lahko ohladi vsebino piknik hladilne torbe na 5 stopinj za 36 ur. Vsaj tako trdi proizvajalec. Po koncu njene življenjske dobe pa jo lahko v celoti recikliramo.

Podjetje Ricoh (ponuja različne rešitve za pisarno) se je odločilo za postavitev oglasnega panoja, ki bo osvetljen samo s pomočjo sončne energije in drugih obnovljivih virov. Tako je pano sestavljen iz 96 solarnih panelov skupaj s 5 vetrnimi turbinami. Postavili so ga na avtocesti med Londonom in letališčem Heathrow.

Vodilni v podjetju poudarjajo, da ne gre samo za golo oglaševanje njihovih storitev, temveč zaveza k obnovljivim virom energije in zmanjšanju škode za okolje. Želijo si preseči okoljsko regulativo. Dokaz za to je tudi dejstvo, da pano ni osvetljen, če ni dovolj sončnih žarkov ali vetra.

V okviru vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina, ki ga društvo Planet Zemlja organizira od leta 2010, bo podelitev naziva potekala 17. oktobra na osrednjem dogodku sejma Narava zdravje. Letos se je na natečaj prijavilo največ občin s štajerskega področja Slovenije.

V letošnjem natečaju so pri ocenjevanju najprizadevnejših in najuspešnejših občin sodelovali strokovnjaki Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zavoda RS za gozdove, Gradbenega inštituta ZRMK, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gospodarskega razstavišča in zavoda Tovarna trajnostnega turizma. Raziskovana področja so bila lokalna samooskrba, varovanje gozdov, energetika, ravnanje z odpadki, sejemska dejavnost, trajnostni turizem in okoljsko komuniciranje.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je objavila zemljevid sveta s podatki o onesnaženosti zraka. Med najbolj kritičnimi predeli na svetu so vzhod Kitajske, sever Indije, Indonezija ter Evropa. Sodeč po Nasinem zemljevidu se je tudi Slovenija (čeprav smo prepričani, da dihamo veliko boljši zrak kot v nekem evropskem velemestu) uvrstila v skupino držav z najbolj onesnaženim zrakom na svetu.

V najbolj kritičnih predelih sveta (na zemljevidu so območja označena z rjavo barvo) zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka na leto na območju 1000 kvadratnih kilometrov umre okoli 1000 ljudi. V nasprotju s tem pa so na zemljevidu z modro barvo označena področja, kjer je zrak najmanj onesnažen (v Evropi teh območij ni).

Nizozemska vetrna elektrarna ponuja možnost lastništva v elektrarni v zameno za zeleno energijo, ki jo elektrarna proizvede. Ideja Nizozemskega podjetja Dutch Energy Cooperative in Fundacije Doen daje Nizozemskim gospodinjstvom možnost dolgoročne zagotovitve električne energije.

Moč posamezne vetrne elektrarne so razdelili na enote, kjer naj bi vsaka enota proizvedla 500 kilovatnih ur na leto. Zainteresirani kupci lahko kupijo eno ali več teh enot (povprečna letna poraba je 3500 kilovatnih ur). Elektriko dobavljajo po klasični poti.

Novo poročilo o podnebnih spremembah Evropo postavlja pred jasno odločitev
Objavljen je povzetek za odločevalce prvega dela petega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe o znanstvenih osnovah podnebnih sprememb nas postavlja pred resne odločitve. Znanstveniki so prepričani, da bo neukrepanje v Evropo prineslo več smrtonosnih vročinskih valov in poplav, gladina morja se bo dvigovala, morja pa še naprej zakisljevala, kar bo povzročilo motnje v cenah hrane, pomanjkanje hrane in podhranjenost.

A so obenem prav tako gotovi, da obstaja jasna pot k preprečevanju katastrofalnih podnebnih sprememb. To lahko dosežemo z bistvenim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v naslednjih nekaj letih, in potjo v ničnoogljično prihodnost, sporočajo iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

V Kopru je bila novinarska konferenca AAG na kateri smo predstavili zakaj AAG nasprotovanje načrtom za gradnjo plinskega terminala, ki bi ga v Italiji v Žavljah (Trst) izgradil Gas Natural Internacional v Tržaškem zalivu z evropskimi sredstvi, ker je projekt vpisan na prednostno EU energetcko listo. S to novinarsko konferenco AAG končuje prvi del projekta Prisluhni morju – školjki.

Alpe Adria Green gradnji tega plinskega terminala nasprotuje predvsem iz dejstva, ker bi ta povzročil preveč negativnih vplivov, kot so: tveganje za prebivalstvo, onesnaževanje, škoda za ribištvo in marikulturo. Kršitve evropskih direktiv.

Slovenska država je v procesu sprejemanja  odločilnih strateških usmeritev za obdobje do leta 2020: v pripravi je Strategija razvoja Slovenije in operativni programi za črpanje strukturnih skladov EU. V te dokumente bi moral biti vključen tudi program spodbujanja industrijske simbioze, ki bi prispeval k boljši snovni in energetski učinkovitosti slovenskega gospodarstva, povečal njegovo konkurenčnost ter zmanjšal uvozno surovinsko odvisnost in ranljivost na gibanja svetovnih cen. Zanimiv model za podporo prehodu gospodarstva v bolj trajnostne vzorce je britanski Nacionalni program industrijske simbioze NISP, ki je bil danes predstavljen na strokovnem posvetu v Ljubljani.

Dogodek je organizirala Umanotera ob sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Britanskega veleposlaništva v Ljubljani in Zelene Slovenije v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Čeprav Slovenija primerjalno nima optimalnih pogojev za izkoriščanje vetrne energije, pa je v nekaterih območjih veter dragocen sestavni del mešanice obnovljivih virov. Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor spremljajo pomisleki o ekonomski smotrnosti in okoljevarstveni spornosti. Kljub temu so v zadnjem letu tudi v Sloveniji zrasle oz. še rastejo vetrnice, ki jih lahko označimo kot dobre prakse gradnje takšnih objektov.

Udeleženci dogodka, ki je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, so si ogledali vetrnico v Dolenji vasi pri Senožečah in spoznali načrte za gradnjo vetrnice na Razdrtem. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Danes smo predsedniku EU komisije, komisarju za energetiko ter komisarju za okolje pri EU komisiji poslali 756 protestnih podpisov proti izgradnji plinskega terminala v severnem Jadranu na lokaciji Žavlje – Italija.

Podpise smo zbrali 21.09.2013 v 7 urah na enem podpisanem mestu na stojnici v Kopru (za tržnico), med naključnimi mimoidočimi. Podpise smo zbirali v okviru akcije AAG »PRISLUHNI ŠKOLJKI«. Obiskovalci so lahko prisluhnili školjki v kateri je bil nameščen MP3 predvajalnik, ki jim je povedala ključne probleme, zakaj plinski terminal ne sodi na to območje.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju glasoval za omejitev širjenja rabe biogoriv iz poljščin, obenem pa poročevalki, evropski poslanki Corinne Lepage, ni podelil mandata za pogajanja o sporazumu med državami članicami in Evropsko komisijo. S tem se negotovost o prihodnosti biogoriv v Evropi nadaljuje.

Katarina Otrin, vodja projektov programa Mobilnost pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj rezultate glasovanja komentira:

»Rezultati glasovanja postavljajo pod vprašaj voljo Evropskega parlamenta, da popravi zgrešeno politiko EU na področju biogoriv. Dokler sporazum med evropskimi zakonodajalci ne bo dosežen, bo prihodnost biogoriv za investitorje in okolje negotova. Gotovo pa je, da bomo morali Evropejci še nadaljnjih sedem let plačevati za biogoriva, ki onesnažujejo bolj kot fosilna goriva, ki naj bi jih nadomeščala.«

Problem: Ob krčenju proračunskih prihodkov se krčijo tudi izdatki, a žal interesi kapitala prevladajo nad interesi državljanov. Tako se predlaga krčenje Sredstev za upokojence, za socialne transferje, zdravstvo, šolstvo, ostajajo pa subvencije za gorivo za tovornjake,ki onesnažujejo in uničujejo ceste…

Zelena rešitev: Ukinimo subvencije, ki uničujejo okolje in namenimo ta proračunska sredstva za spodbujanje zelene proizvodnje, socialo, zdravstvo in za aktivno politiko zaposlovanja mladih.

SMS Zeleni v celoti podpiramo poziv nevladne organizacije UMANOTERA, ki je že v juliju objavila poročilo Zelena proračunska reforma. V pozivu nevladna organizacija UMANOTERA poziva partnerje k pozivu, da naj Vlada RS zmanjševanje pravic na področju zdravstva, izobraževanja, kulture, sociale in pokojnin raje ukine škodljive subvencije v višini najmanj 100 milijonov evrov.

Ekološki kmetiji Kastelic in Černelič na Dolenjskem sta primer celostnega pristopa k okoljskim in podnebnim izzivom v Sloveniji, saj s svojimi specifičnimi rešitvami pri ekološkem kmetovanju in rabi energije pripomoreta tudi k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Kmetiji prispevata tudi  k preskrbi potrošnikov z ekološko hrano slovenskega porekla, vzgoji otrok za trajnostni razvoj in prenosu znanja v ekološkem kmetijstvu.

Obe kmetiji so spoznali udeleženci včerajšnje strokovne predstavitve, ki je potekala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, in ob sodelovanju Inštituta za trajnostni razvoj, Zavoda LokalPatriot in Združenja ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije  in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Mobilnost je zaradi velikega deleža emisij in vpliva na zdravje eno ključnih področij, na katerih EU zmanjšuje vplive z ukrepi trajnostne mobilnosti. Sodobnim trendom trajnostnega načrtovanja mobilnosti s posameznimi ukrepi  nekatere slovenske občine že sledijo, inspirativne dobre prakse pa najdemo tudi v naši neposredni soseščini. Slovensko – prometno strategijo občine Ljutomer – in tujo dobro prakso – inovativne prakse trajnostne mobilnosti v Gradcu – so včeraj spoznali udeleženci strokovne predstavitve, ki je potekala v Gradcu.

Dogodek sta pripravili Umanotera in Slovenska platforma za trajnostno mobilnost v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Prvo poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC ) bo potrjeno 26. septembra v Stockholmu, sledila pa mu bo tiskovna konferenca 27. septembra. Peto poročilo o oceni IPCC (AR5) zajema proces, ki bo trajal več kot eno leto. Izšlo bo  v štirih obsežnih zvezkih, vsak posamezen pa vsebuje "Priporočila za odločevalce".

Prvi del obravnava fizične vidike podnebnih sprememb in daje osvežene informacije o spremembah podnebnega sistema, o tem, kako sami vplivamo nanj in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti glede na odločitve, ki jih sprejemamo v energetiki in glede uporabe zemljišč.

Ogrožena je Arktika, eden zadnjih skoraj nedotaknjenih ekosistemov na svetu. Led na severnem tečaju se zaradi podnebnih sprememb topi hitreje, kot kjerkoli drugje na svetu. Umikanje ledu na Arktiki, ki deluje kot hladilnik za naš Planet, pa budi nove apetite: multinacionalke se v iskanju novih virov nafte, plina in bogatih zalog rib prebijajo vse dlje na Sever.

Pomagaj nam zaščititi Arktiko pred črpanjem nafte - podpiši peticijo.

Kdo bo plačal zadolževanje naravi?
Jakob von Uexkull je ustanovitelj alternativne Nobelove nagrade, imenovane Right Livelihood Award, ki jo vsako leto podeljujejo v švedskem parlamentu. Na julijski konferenci Globalne mreže ekovasi (Global Ecovillage Network) je imel enega otvoritvenih govorov in navdušujoče daljše predavanje, ki se dotika same srčike problemov sodobne ekonomije. Kar sledi, je preplet Uexkullovih besed in mojih razmišljanj ob njih.

Nagrada za pravično življenje si prizadeva pomagati Severu najti modrost, ki se sklada z njegovo znanostjo, in pomagati Jugu najti znanost, ki se sklada z njegovo starodavno modrostjo.
-- Jakob von Uexkull

Katere so tiste občine v Sloveniji, ki se zavedajo pomena energetske učinkovitosti? Katere občine s svojimi projekti skrbijo za trajnostno prihodnost v svojem lokalnem okolju in katere so tiste občine, ki so letošnje prejemnice naziva En.občina 013 za energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji?

Energetika.NET je letos četrtič zapored izbrala energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji, na današnji razglasitvi, ki je bila v Kristalni palači BTC v Ljubljani v okviru zaključnega seminarja En.občina: Pot do pametnih lokalnih skupnosti, smo le-te tudi javno predstavili. Najbolj učinkovita v kategoriji malih občin do 5.000 prebivalcev je občina Divača, najučinkovitejša občina na področju energetike v kategoriji srednje velikih občin oz. občin, ki presegajo 5.000 prebivalcev je občina Krško, ki si je ta naslov priborila že pred štirimi leti.