Soda bikarbona deluje kot fungicid in insekticid, deluje tudi protibakterijsko. Zatre plesni, glivice.. pegavost, škrlup... Če jo potresemo na mravljišče, bo po nekaj dneh mravljišče uničeno. Mravlje namreč zanesejo sodo v globino, jo tam konzumirajo, kar jim povzroči uničenje prebavil. Na listih rastlin pa deluje kot neugodno okolje za razvoj plesni in kot neugodno okolje za uši.

S škropivom iz sode bikarbone lahko škropimo vse rastline: vrtnine, sadna drevesa, cvetlice... Tudi paradižnik in vrtnice dobro uspevajo. Škropimo ob večerih! Do sedaj smo opazili neželeno reakcijo - (gubanje-rjavenje listov) pri uporabi sode bikarbone le pri redkih vrstah jablan in hrušk. Kljub temu priporočamo, da vam služi soda bikarbona kot škropivo od meseca maja naprej, ko so listi že močnejši in je potrebno pričeti škropiti proti insektom.

Ali imate enega od teh? Seveda ne. Ta je star že pet let. Zdaj ima vsakdo enega od teh.
Si lahko predstavljate, koliko talenta in vztrajnosti je bilo potrebno, da so v le petih letih iz predvajalnika glasbe razvili dlančnik/telefon/GPS/daljinski upravljalec za vse, kar potrebujemo v življenju? Na tisoče ljudi, ki jim je to uspelo, je moralo rešiti na tisoče problemov, ki jih pred petimi leti resnično NI bilo mogoče rešiti.

To je tisto, kar so ljudje zmožni, če so motivirani za iskanje rešitev in odgovorov na probleme. Toda problemi, ki smo si jih tako prizadevali rešiti, niso problemi, ki so najbolj potrebni reševanja. Toliko pozornosti smo namenili hitrim, boljšim in bolj novim rešitvam, da smo dejansko izgubili nadzor nad stvarmi, ki so bolj varne, zdrave in pravične.

Pred prvomajskimi prazniki smo na sedež AAG prejeli številne telefonske klice in epošto v kateri so nas okoliški prebivalci Pivke z okolico opozarjali, da se na vadbišču Slovenske Vojske na Počku, vršijo hrupne vojaške vaje v katerih je sodeloval tudi NATO pakt.

To so opazili tudi naključni mimo-vozeči, da vojaške vaje potekajo v neposredni bližini mestnih skupnosti / naselij, ki se nahajajo v dokaj majhnem, (še) naravno neokrnjenem območju med Postojno, Cerknico in Pivko. V AAG menimo da obstaja velika verjetnost, da niti sodelujoči niti njihova vodstva na teh vajah iz držav članic NATA, niso bili seznanjeni z naslednjim:

Desettisoči prostovoljci iz treh kontinentov in obal celotnega Sredozemlja se bodo 10. in 11. maja 2014 zbrali in v unikatnem projektu Let’s Do It Mediterranean! skupaj čistili obale, otoke in morje v večini obmorskih držav. Projektu se je z Ekologi brez meja na čelu pridružila tudi Slovenija, kjer bo v soboto, 10. maja 2014 od 9. ure dalje, na slovenski obali potekal dogodek Modri sprehod po obali.

Sredozemlje je ena od najbolj turističnih regij na svetu in ker onesnaženje ne pozna meja, se okoljski problemi bolj kot kadarkoli prej neposredno širijo po celi regiji. Let’s Do It Mediterranean! je projekt s ciljem izpostavitve onesnaženosti Sredozemskega morja in motiviranja skupnosti, da skupaj aktivneje pristopijo k izboljševanju stanja morja.

Energetska revščina postaja vse večji problem Evrope, za njeno učinkovito reševanje pa so potrebne spremembe tako socialne kot energetske politike, je sporočilo mednarodne konference >>Energetska revščina v Evropi: stanje in rešitve<< [1], ki jo je v Ljubljani organiziralo društvo Focus.

Različni govorci in udeleženci konference so izmenjali informacije, znanja in izkušnje s področja energetske revščine v EU, še posebej v nekaterih novih državah članicah. Dotaknili so se definicije energetske revščine, strukturnih pristopov in praktičnih ukrepov za naslavljanje energetske revščine ter tako pridobili vpogled v trenutno stanje in rešitve na področju energetske revščine.

Apple je razširil obsežen program recikliranja svojih produktov, ki ga sedaj opravljajo vse njegove prodajalne po svetu, s čimer se želi pozicionirati kot »zeleno« podjetje, ki mu za prihodnost okolja ni vseeno.

Od Applove okoljske ozaveščenosti imajo lahko korist tudi uporabniki, ki za svojo rabljeno napravo dobijo povračilo v obliki vrednostne kartice, katere vrednost je odvisna od vrednosti in ohranjenosti vrnjene naprave. Do povračila so upravičene le naprave brez večjih mehanskih in lepotnih poškodb, ki jih je še mogoče uporabljati.

Na letošnji prireditvi, je društvo Planet Zemlja podelilo osem priznanj v okviru projekta Zemljo so nam posodili otroci, ki pod častnim pokroviteljstvom vsakokratnega predsednika Republike, poteka že od leta 2006.

Letošnji nagrajenci so:

V kategoriji: ODNOS DO OKOLJA

Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti: vsi dobro poznamo nacionalne akcije čiščenja in popisovanja divjih odlagališč v Sloveniji. Številni med nami so v svojih okoljih pri njih tudi sodelovali. A ko ugasnejo medijske luči, se preveč pogosto zgodi, da take akcije nimajo dolgoročnih učinkov. Niso pomembne enkratne, še tako množična akcije, temveč kontinuirana skrb za okolje. Dijaki Šolskega centra Velenje, Šole za storitvene dejavnosti so se lotili na novo popisati divja odlagališča v Saleški dolini ter odločili svoje ugotovitve predati pristojnim. Za to si zaslužijo priznanje v kategoriji odnos do okolja.

V organizaciji društva Planet Zemlja, je letos prvič potekalo državno tekmovanje za Zeleno pero, tekmovanje mladih v pisanju novinarskih prispevkov na temo varovanja okolja in ohranjanja narave. Na tekmovanje, kjer so lahko tekmovali učenci druge in tretje triade Osnovne šole ter dijaki Srednjih šol, se je prijavilo 24 zavodov, bronasto priznanje je prejelo 184, srebrno 68, zlato pa pet mladih eko novinarjev. Priznanja so ob dnevu zemlje prevzeli iz rok ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala.

OBRAZLOŽITVE NAGRAJENIH DEL (ZLATA PRIZNANJA) ZA ZELENO PERO:

SREDNJA ŠOLA:

Pripombe na dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 382 Stanovanjska soseska Koseze

Naše zahteve dajemo v času javne obravnave, do vključno z 28. aprila 2014 v skladu z razpisom.

- S svojimi zahtevami, predlogi, stališči in pripombami AAG zastopa tudi več prebivalcev Ljubljane.

V naših zahtevah so tudi utemeljitve oziroma smeri pravilnega urbanističnega razvoja Ljubljane, ki mora spoštovati take kvalitete prostora, kot je obravnavani in jih ne degradirati, kar je nevarnost, če se Dopolnjeni osnutek ne umakne iz obravnave.

Prava različnost, ki se med sabo dopolnjuje naredi vse bogate.
Pa ne bogate, da se ima mnogo pod palcem, ampak bogate v resnični skupnosti.
Ljubezen pravi, sem enaka, vendar ste vi različni.

Različni pa ste zato, da bi si eden drugemu darovali, edino s tem boste imeli vsi vse, tako ste narejeni.
Če pa se ne boste držali tega, pa se boste edem drugega izkoriščali in ropali.
Nikoli ne boste srečni, ko vas bodo večji izkoriščali, ko boste pa vi postali večji, boste vse to pozabili in sami postali taki.

Tudi vi ob omembi pralnih plenic najprej pomislite na bele kvadratne bombažne plenice, ki smo jih uporabljali še pred dvajsetimi leti? A pralne plenice so se do danes spremenile tako zelo, da z njimi nimajo skoraj nič več skupnega.

No, razen tega, da jih še vedno lahko peremo in iste plenice uporabljamo od rojstva do kahlice za enega ali dva otroka. Oblika modernih pralnih plenic je podobna tistim za enkratno uporabo. Njihova uporaba je preprosta, zapirajo se z ježki ali pritiskači, ni jih potrebno likati ali dodatno zlagati, velikost pa se prilagaja z gumbi.

Čeprav se bodo biogoriva na dolgi rok verjetno bolje obnesla, strokovnjaki iz University of Nebraska-Lincoln ugotavljajo, da biogoriva v okolje sproščajo 7 % več emisij kot bencin in zato ne morejo spadati med manj škodljive in obnovljive vire.

Nedavna študija, ki so jo opravili raziskovalci iz University of Nebraska-Lincoln, je pokazala, da biogoriva, ki so narejena iz ostankov koruze, pri izgorevanju v ozračje sproščajo več škodljivih snovi kakor bencin. Sprva je sicer veljalo, da naj bi koruzni etanol v zrak izpuščal 22 % manj toplogrednih plinov kot bencin, nova raziskava pa je pokazala, da jih izpusti 7 % več.

Evropska komisija nagrado Evropski teden mobilnosti podeli mestu, ki predstavlja najboljši primer uporabe tedna mobilnosti za spremembe v smeri trajnostne mobilnosti.

Letos je nagrado prejela Mestna občina Ljubljana in tako postala edino evropsko mesto, ki je kar dvakrat prejelo prestižno nagrado: prvič za izvedbo ETM 2003, tokrat za ETM 2013. Za nagrado se je sicer letos potegovalo 30 mest iz 12 držav. Več..

Celostna prometna strategija (CPS) Maribora je nastala v letih 2012 in 2013 v okviru projekta »TRAMOB – izdelava načrta trajnostne mobilnosti v mestu in okolici« in je bila sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Mestni svet MO Maribor je dokument obravnaval in se z njim seznanil na seji decembra 2013.

Gre za dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta in regije ter je bil izdelan v skladu s Smernicami za izdelavo Celostnih prometnih strategij Ministrstva RS za infrastrukturo in prostor iz leta 2012.

Verjetno se boste strinjali z mano, da spomladi še posebej dobro dene vsak trenutek, ki ga preživimo v naravi. Zato smo se tudi mi odločili, da namesto rednega sestanka v pisarni tokrat s prostovoljci odidemo na izlet. In smo šli - prejšnji teden smo se odpravili na ogled naše zaenkrat edine delujoče vetrnice (zgrajena je namreč že druga, postavljena v Razdrtem, vendar še ni priključena v omrežje), za dobro počutje pa priplezali še na vrh Nanosa.

Veter je tudi sicer zaznamoval pretekle tedne, saj se je o njem veliko govorilo. Kako je z vetrnimi elektrarnami, koliko energije lahko iz vetra pridobimo? So vetrnice varne, se ptiči res zaletavajo vanje in kje jih sploh lahko postavljamo?

Mreža Let's do it je že konec 2012 začela načrtovati projekt Let's do it Mediterranean!, s pomočjo fundacije Anna Lindh pa je lani jeseni končno zaživel. Kulminacijo bo letos dosegel 10. in 11. maja po skoraj celotni obali našega skupnega morja. 

O težavah, ki jih povzročajo odpadki v morju smo pisali že večkrat, predvsem v povezavi s plastiko in lansko akcijo Čista obala 2013. Splet je poln ganljivo-groznih slik, kot je ta na desni in tudi že vemo, da otoki morske plastike obstajajo v vseh oceanih, ne samo v Pacifiku. Sredozemsko morje ni nobena izjema in je zaradi svoje lege in zaprtosti še bolj na udaru.

Potapljači, spremljevalci, gasilci in ribiči so čistili dno Ljubljanice med Špico in Zmajskim mostom.

Potapljači so, tako kot prejšnja leta, tudi letos iz vode povlekli veliko predmetov, med njimi največ koles, košev za smeti, stolov, palic in celo klopce. Prejšnja leta so na breg potegnili celo fotokopirni stroj. Vse najdbe so postavili na ogled na Čevljarskem mostu.

Danes, na svetovni dan zemlje, je društvo Planet Zemlja, podelilo 92 nazivov Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2013/14, 68 srebrnih Zelenih peres, 5 zlatih Zelenih peres in 8 priznanj Zemljo so nam posodili otroci.

Prireditve so se udeležili predsednik Republike Borut Pahor, minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo, dr. Zdenka Čebašek Travnik, Saša Einsiedler, Tinkara Kovač, Tin Vodopivec, Jadranka Juras, Raša Sraka, Manca Dremel, Zala Linea Rutar, prof. Nada Pavšer.

Nekoč sem mislila, da nas bo resnica osvobodila. Kot številni, ki jim je mar za okolje, sem leta mislila, da bodo informacije vodile do spremembe. Tako sem pisala poročila, pripravljala govore, celo pričala pred kongresom. Nekatere stvari so se res spremenile, na žalost pa se »velika slika« ni.

Dolgo časa nisem mogla razumeti zakaj. Zdaj pa sem spoznala, da ni tako zaradi tega, ker imamo premalo podatkov, načrtov ali strokovnjakov, ki bi nam povedali, da smo v težavah. Težava je preprosto v tem, da smo pozabili kaj je potrebno za spremembo.

Predstavniki globalne okoljevarstvene organizacije v Sloveniji prepoznavamo, da je novic o svetovni revoluciji na področju obnovljivih virov energije v slovenskih medijih zelo malo.

Podnebne spremembe so največje vprašanja človeštva v 21. stoletju, obnovljivi viri pa najbolj očitna rešitev, zato smo se odločili, da bomo slovensko medijsko in drugo zainteresirano javnost občasno (enkrat mesečno) obveščali o novostih na tem področju. Želimo si, da bi se tudi Slovenija pridružila Energetski [R]evoluciji, ker je to moralno nujno, ker so v tem ogromne priložnosti in ker se nam to splača.

Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC WGIII), ki je danes izšlo v Berlinu, kaže, da se je katastrofalnim podnebnim spremembam še možno izogniti, a le, če bomo hitro in trajno zmanjšali onesnaževanje ozračja.

Poročilo izpostavlja koristi povečane rabe okolju prijazne obnovljive energije in dolgoročno opuščanje umazanih fosilnih goriv. Strokovnjaki IPCC opozarjajo, da bodo za rešitev podnebne krize, poleg prenove energetskega sistema potrebne tudi druge rešitve. Potrebno bo povečevati učinkovitost rabe energije ter vlagati v boljše tehnologije na področju prometa in stavb.

Mestna občina Ljubljana bo letos maja pričela s prenovo Dunajske ceste, ki vključuje tudi širitev vpadnice z dodatnim voznim pasom za avtomobile. Ker žal ni na voljo nobenih konkretnih osnov s strani Mestne občine Ljubljana, ki bi jo lahko strokovno komentirali, želimo s tem pismom Mestno občino Ljubljana opozoriti in pozvati, naj ne skrene s poti, ki si jo je mesto Ljubljana zadalo na področju trajnostnega urejanja prometa in bi tako z omenjenim ukrepom izničilo vse dosedanje uspehe.

Naj spomnimo, da je Ljubljana na področju trajnostne mobilnosti dosegla ogromno in prvič v svoji zgodovini zvišuje delež potnikov mestnega potniškega prometa in zmanjšuje število voženj z avtomobili, npr. Dunajska cesta ima dnevno 1.550 avtomobilov manj (Delo, 7. 3. 2014). Nagrada Evropske unije za Evropski teden mobilnosti 2013, ki jo je prejela Mestna občina Ljubljana zaradi odvzema pasov avtomobilom na Slovenski cesti in prednostni obravnavi Ljubljanskega potniškega prometa, pešcev in kolesarjev, je prav tako pokazatelj ukrepanja na področju trajnostne mobilnosti v mestu.

O krizi je treba razmišljati v času blaginje in pripraviti scenarije, po katerih bi krizne situacije reševali, saj ob nastopu krizne situacije ni časa in prostora za iskanje kvalitetnih ukrepov.

Uvodoma želim poudariti, da se v SMS-Zelenih zavzemamo za trajno racionalno obnašanje države ter jasne in v naprej izdelane scenarije v primeru kriznih situacij.

Ne glede na to, pa je nesprejemljivo, da bi ceno za napake vladajočih struktur solidarno plačevali državljani. Vsaj do takrat ne, dokler se ne bo med vse tudi solidarno razdelilo premoženje posameznikov v švicarskih in ciprskih bankah ter premoženje, ki so ga v strahu pred rubežem nedotakljivi posamezniki panično prepisovali na druge družinske člane.