Uredba o embalaži in odpadni embalaži - prihajajoči pestri ukrepi
Revizija direktive EU o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) predstavlja krasno priložnost za boj proti enemu največjih virov onesnaževanja s plastiko v Evropi - odpadni embalaži.

S prehodom na krožne sisteme embalaže - še posebej na ponovno uporabo ima EU moč, da občutno omeji odpadno plastično embalažo, zmanjša porabo virov in emisije toplogrednih plinov. Omenjeni cilji so ogroženi zaradi intenzivnega lobiranja in različnih kampanj širjenja napačnih informacij industrije embalaže za enkratno uporabo.

Polona Kambič je v imenu predlagateljev – Zdrava družba, Anton Komat in Alpe Adria Green - v Državni zbor vložila Predlog Zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog zakona, ki pomeni začetek procedure ljudske iniciative, je odziv nestrankarske in ne-satelitske civilne družbe na novo zablodo 'naše' Evropske unije, ki je te dni ponovno odstrla svoj prikriti, lobistom in korporacijam podrejeni obraz ter izrazila namero za 10-letno podaljšanje uporabe nesporno strupenega glifosata v EU.

Cilj vloženega Predloga zakona je ukinitev ene pomembnih okoljskih groženj v Sloveniji s trajno prepovedjo proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata. Načelo previdnosti, ki ga Slovenija opredeljuje prav v Zakonu o varstvu okolja, namreč jasno izpostavlja, da morebitno »pomanjkanje znanstvene zanesljivosti ne sme biti razlog za odlaganje ukrepov«.

Zgodilo se je pričakovano. Na družbenih omrežjih je še več nejevolje, za kar so tokrat krivi plastični zamaški oz. bolje rečeno proizvajalci, ki so poskrbeli, da se jih zlahka več ne da odstraniti.

Marsikomu se to zdi krivica, saj omejuje možnosti za humanitarnost, po drugi strani pa neumnost, češ, kaj pa bomo rešili s pritrjenimi zamaški. Prebrati je tudi mogoče, da ukrep, ki ga nalaga Direktiva o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje ne bo prispeval k manj plastike.

Poročilo: Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini človeštva

Avgusta je bila izmerjena najvišja svetovna mesečna povprečna temperatura morske površine doslej
Leto 2023 bo najverjetneje najbolj vroče leto v zgodovini človeštva, povprečne globalne temperature to poletje pa so bile najvišje doslej, je objavila služba EU-ja za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S).

Z globalnega vidika so bili letošnji junij, julij in avgust, ki ustrezajo poletju na severni polobli, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, najbolj vroči od začetka merjenja leta 1940. Povprečna temperatura v tem obdobju je bila 16,77 stopinje in s tem 0,66 stopinje nad povprečjem, kar je občutno višje kot v prejšnjem rekordnem letu 2019, ko je znašala 16,48 stopinje, je v svojem poročilu zapisala služba C3S.

Tudi na Antarktiki, ki je eno najbolj oddaljenih in izoliranih območjih na planetu, so znanstveniki ugotovili temperaturne rekorde, in kar je še posebej skrb vzbujajoče, porast ekstremnih vremenskih dogodkov. Drastično se je znižala tudi količina ledu na tem kontinentu.

Slovenijo je pretresla zgodovinska povodenj, Evropa je to poletje talka požarov, vročinskih valov, silovitih neurij. Istočasno smo poročali o ekstremnem deževju na Kitajskem, v Indiji ... Letošnje poletje je poletje, ko so ekstremni vremenski dogodki, ki smo jih prej pričakovali vsakih 100 let, postali nova realnost.

Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023: zelene politike morajo biti tudi pravične
Z zaključno razpravo se bo danes končala Mednarodna poletna šola politične ekologije 2023, ki je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Petdnevni dogodek je obsegal predavanja 12 tujih predavateljev in predavateljic, štiri okrogle mize in številne razprave o perečih okolijskih in družbenih problemih današnjega časa. Z različnih perspektiv in disciplin je bilo zlasti obravnavano vprašanje, kako izvesti nujen zeleni prehod in se spopasti z okolijsko krizo brez poglabljanja neenakosti.

Javno pismo je civilna iniciava »pitna voda«, poslala na državne organe RS, EU inštitucije in NATO.

V Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave v Sloveniji, podajamo vso podporo »Javnemu pismu civilne iniciave »pitna voda« za takojšnjo prepoved poskusnega obratovanja in obratovanja kanala C0« in ga kot organizacija po sklepu UO AAG z dne 14.08.2023 ponovno tudi podpisujemo, ker so silovite padavine v 3-4.8.2023, ki so povečale pretok vodotokov tudi za faktor 100x od običajnega poletnega pretoka, so poplavile precejšnje odseke kanala C0, globina vode je znašala tudi 50-100cm kanal pa se je napolnil z vodo in blatom so potrdile vse trditve AAG.

Vzrok za degradacijo tal so tudi slabe kmetijske prakse
Predsednik konference Združenih narodov za dezertifikacijo Alain-Richard Donwahi je opozoril, da bo segrevanje ozračja skupaj s pomanjkanjem vode in slabimi kmetijskimi praksami ogrozilo prehranske verige prej od pričakovanj.

Po vsem svetu se bodo verjetno pojavile večje motnje v oskrbi s hrano še pred dvigom svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzije glede na predindustrijsko dobo, je v pogovoru za Guardian posvaril Alain-Richard Donwahi, ki je predsedoval lanski konferenci ZN-a za dezertifikacijo.

Klasičnim sijalkam je dokončno »odsvetilo«!  Sijalke LED - edina izbira
V skladu z dvema evropskima direktivama (o vsebnosti nevarnih snovi in energijski učinkovitosti) se bo z letošnjim septembrom s prodajnih polic poslovilo še nekaj tipov fluorescentnih in halogenskih sijalk, tako da je za skoraj vse sijalke, ki so namenjene uporabi v gospodinjstvih, dokončno nastopila doba LED-sijalk.

Velika večina klasičnih žarnic ter fluorescentnih in halogenskih sijalk že nekaj let ni več naprodaj v Evropski uniji, prepoved prodaje prvih z največjo močjo so začeli uveljavljati že v letu 2009.

Tudi v severnem Atlantiku izmerili najvišjo temperaturo v zgodovini meritev

Rekordnih 28,71 stopinj Celzija izmerili tudi v Sredozemskem morju

Morska površina v severnem Atlantskem oceanu je v tem tednu dosegla najvišjo temperaturo v zgodovini meritev - 24,9 stopinje Celzija. Severni Atlantik običajno najvišje temperature doseže septembra, zato bo rekord verjetno kmalu znova presežen.

V prenovljenem NEPN še veliko prostora za boljši odgovor na urgenco, ki jo predstavlja podnebna kriza
Osnutek prenovljenega Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je vlada konec preteklega meseca poslala v Bruselj, pušča veliko prostora za izboljšave. Glede na to, da gre za ključni dokument za spopadanje s podnebno krizo na nacionalni ravni, v okoljski organizaciji Focus pozorno spremljamo njegovo posodabljanje in pričakujemo okrepitev podnebnih ambicij.

V Focusu ocenjujemo, da posodobljena verzija, s katero se je vlada seznanila na seji 22. junija, vsebuje nekaj pozitivnih sprememb glede na aprila predstavljen osnutek. Kljub temu pa je v dokumentu tudi nekaj problematičnih točk in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti za to, da bi NEPN vodil v bolj zeleno in pravično prihodnost.

Ekstremne podnebne ujme so opozorilo narave, da je sprememba življenjskega sloga nujna
Neurje brez primere, ki je prizadelo regijo, terjalo veliko življenj in povzročilo ogromno škode, je opozorilo pred naravnimi katastrofami, ki jih lahko pričakujemo vse pogosteje. Posledice globalnega segrevanja so prisotne tukaj in zdaj. Znanost in stroka nanje opozarjata že dlje časa, a še vedno brez pravega in sistematičnega odgovora.

Pred kratkim je v Evropskem parlamentu tesno in komaj izglasovan zakon o obnovi narave pokazal, da še vedno ni dobre volje in pripravljenosti odločevalcev in gospodarstva za preobrazbo in razogljičenje, ki sta nujni, če želimo ohraniti še tistih nekaj naravnih virov, ki so nam še ostali, in posledično ves planet za naše zanamce.

Napoved Mednarodne poletne šole politične ekologije 2023: "Preseganje neenakosti zelenega prehoda"
Vprašanje družbene neenakosti je z gospodarsko-finančno krizo stopilo v ospredje tako v akademskih kot političnih in drugih javnih razpravah. Okoljska kriza in poskusi njenega blaženja pa so razkrili še druge dimenzije neenakosti, povezane s potrošnjo, energijo in nenazadnje družbeno močjo.

Kako preseči neenakosti zelenega prehoda, bo osrednje vprašanje Mednarodne poletne šole politične ekologije, ki bo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE potekala od 21. do 25. avgusta 2023 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Velik korak naprej - Evropski parlament podprl obravnavo uredbe EU o obnovi narave
Zadnja ocena Evropske agencije za okolje je pokazala, da evropska biodiverziteta izjemno hitro upada. Mnoge vrste, habitate in ekosisteme, ki so ključni za kvaliteto naših življenj in naše zdravje, ogrožajo širjenje mestnih območij, netrajnostno kmetijstvo in gozdarstvo ter onesnaževanje. Nujno je, da naravo zaščitimo, da bi spreobrnili trenutni trend, pa bo potrebnih veliko dodatnih prizadevanj. 

Evropski poslanci so danes podprli obravnavo uredbe EU o obnovi narave, kar je pomemben korak v smeri Evrope, v kateri smo pripravljeni poplačati dolg naravi, ki smo si ga prislužili v preteklosti z njenim prekomernim izkoriščanjem in onesnaževanjem. Sprejem uredbe bi pomembno pripomogel k izvajanju Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja. Nevladne organizacije s področij trajnostnega razvoja in urejanja prostora izid močno pozdravljamo.

Medtem ko internet nori za Chat GPT-jem, GPT-4 in drugimi čarobnimi črnimi skrinjicami, si pri nas pod to kratico predstavljamo nekaj precej bolj razumljivega: Global Plastic Treaty. Na prelomu maja v junij je v Parizu potekalo drugo srečanje držav (INC-2), pogajanja za bodočo obliko in vsebino Globalne konvencije o plastiki.

Za kaj gre? Na kratko so se članice Združenih narodov lanskega marca zavezale, da odločno nastopijo proti plastičnemu onesnaževanju po njeni celotni življenjski poti, od pridobivanja fosilnih goriv dalje. Do konca leta 2024 bodo potekale priprave, pogajanja in piljenje končnega besedila, v Parizu pa se je zgodil eden od vrhov tega procesa.

Poletna energetska revščina: ključen je dostop do hlajenja doma in v javnem prostoru
Z energetsko revščino se ne srečujemo samo pozimi, ampak vse bolj tudi poleti. Podnebni scenariji kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v Evropi, zato lahko sklepamo, da se bo ob energetski draginji tudi v Sloveniji poletna energetska revščina še bistveno povečevala. Današnji posvet v Slovenskem etnografskem muzeju, ki ga je organizirala okoljska organizacija Focus v sodelovanju s Prostorožem in IPoP.

Inštitutom za politike prostora, je izpostavil potrebo po učinkovitem in odločnejšem prepoznavanju poletnih potreb po hlajenju.

Ljubljana med desetimi mesti z dobro dostopno souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev

Odlična pri souporabi električnih avtomobilov, zaostaja pri elektrifikaciji voznega parka LPP

Koalicija nevladnih organizacij Clean Cities Campaign je ocenila 42 evropskih mest glede na njihova prizadevanja na področju uvajanja deljenega prevoza in prevoza brez izpustov. Ljubljana je na lestvici zasedla 9. mesto, predvsem zaradi razširjene in dostopne souporabe električnih avtomobilov, medtem ko je v kategoriji brezemisijskih avtobusov pristala med najslabšimi.

V teh dneh sta se odvijala ključna procesa bodoče podnebne politike, ki bosta odločilna za potrebno podnebno ukrepanje do 2030 in ki naj bi tudi zagotovila, da se bo implementacijski deficit podnebnega ukrepanja v Sloveniji odpravil. Prav zato je normativni poseg na področje izvajanja podnebnih ukrepov nujen.

Ob izvajanju dveh ključnih procesov podnebne politike v mreži Plan B za Slovenijo opozarjajo na nujnost vključujoče razprave z upoštevanjem strokovnih ter na znanosti temelječih ukrepov. Vsebina prejšnji teden (s strani Vlade) potrjenega osnutka posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je namreč v trenutni obliki podnebno, naravovarstveno in socialno nezadostna, proces priprave Zakona o podnebnih spremembah pa že kaže na zamujanje priložnosti za bolj vključujočo razpravo in s tem za vzpostavitev nujno potrebnega podnebnega dialoga. Ker sta procesa priprave obeh dokumentov še v teku, v mreži pozivajo, naj se njuna vsebina zato pripravlja v bolj vključujoči razpravi s strokovno javnostjo in ključnimi deležniki.

Potrošniške organizacije: okoljske trditve letalskih prevoznikov so zeleno zavajanje!
22 potrošniških organizacij* iz 18 držav je danes skupaj s krovno Evropsko potrošniško organizacijo BEUC vložilo pritožbo pri Evropski komisiji in mreži organov za varstvo potrošnikov (CPC) proti 17 evropskim letalskim družbam [1] zaradi zavajajočih okoljskih trditev. Glede na pravno analizo, ki jo je naročil BEUC, takšne trditve kršijo pravila EU o nepoštenih poslovnih praksah [2].

V pritožbi potrošniške organizacije pozivajo k vseevropski preiskavi tega vprašanja v  celotnem letalskem sektorju. Zahtevajo prepoved trditev, ki pri potrošnikih vzbujajo vtis, da je letenje (lahko) trajnostno.

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet Predvidena uredba kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji. Posvet sta organizirala Zbornica komunalnega gospodarstva in Državni svet Republike Slovenije. Namen dogodka je bil omogočiti strokovno razpravo vseh vključenih deležnikov.

S pozdravnim nagovorom so pričeli direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl in podpredsednik Državnega sveta Republike Slovenije Matjaž Švagan. Posvet je povezoval državni svetnik mag. Marko Zidanšek.

Za naslavljanje podnebne in ekosistemske krize so spremembe v načinu oskrbe s hrano nujne, pri čemer je poleg lokalnosti hrane potrebno zasledovati tudi ostale vidike podnebnega menija
Že 8. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti je postregla s posebnim menijem - več kot 100 udeležencev se je strinjalo s tem, da je nastopil »skrajni čas za preoblikovanje prehranskih sistemov v smeri spodbujanja bolj trajnostne in zdrave prehrane, saj to lokalnim skupnostim prinaša mnogotere koristi.«

Dobre tuje in domače prakse že danes kažejo, da je pot do tja možna, poleg sprememb v prehranskih vzorcih pa je potrebna tudi večja podpora na ravni občin, regij, države ter EU.

Obalno in morsko okolje že trpita zaradi onesnaženosti s plastiko in intenzivnega turizma, a pod površjem obstaja še ena grožnja
Plastika, onesnaženje z nafto in množični turizem niso edina grožnja za ohranitev morja, čeprav se o njih največ govori. Ob svetovnem dnevu oceanov WWF opozarja na veliko grožnjo morskemu življenju - ostanke ribiškega orodja v morju. Izgubljene ali zavržene ribiške mreže, trnki in drugo orodje še naprej poškodujejo in ubijajo morske organizme.

»Končno posvečamo pozornost posledicam plastike. V WWF, svetovni organizaciji za varstvo narave, smo se osredotočili na del teh odpadkov, katerih vpliv je manj viden in razumljen.

Dobra novica za gozdove: podjetja bodo morala v EU dokazovati, da ne prispevajo h krčenju gozdov

Prelomna zakonodaja za zmanjšanje vpliva evropske potrošnje na krčenje gozdov po svetu
Svet Evropske unije je včeraj potrdil Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu.

Podjetja bodo morala po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. Za pripravo imajo, tako kot pristojni organi v državah članicah, 18 mesecev.