Pogosto se vprašamo ali sem kot človek dobričina ali spadam med skopuhe. Kje je prava mera za dobroto, da bom človek v pravem pomenu besede?

V vsakem človekovem dejanju, tudi v izkazovanju dobrote sta ljubezen in logos med seboj intimno povezana Tu ne moremo govoriti o dvojnosti, še manj pa o razdvojenosti med njima, ker človek ima dušeslovno celoto.

Brez ljubezni do sočloveka in njene vzgibnosti ne bi nikoli spregovoril logos in brez logosa in njegove resnice ne bi imela ljubezen nagiba za dejaven vzgib dobrote navzven k sočloveku. Vendar je žal tako, da človek samega sebe nikoli prav ne razume, da bi uporabil pravo mero dobrote v določeni okoliščini.

Uspeh je zelo relativen pojem in vsak si ga razlaga po svoje. Je ena tistih besed, ki ima veliko različnih definicij. Katera pa je prava? Pogosto ljudje sprašujejo, kaj je tista skrivnost, ki ljudi dela uspešne in jih ločuje od neuspešnih?

Zanimiv rek o uspehu se glasi takole: Moški, ki je uspel v življenju, je človek, ki zasluži več, kot lahko njegova žena potroši. Ženska, ki je uspela v življenju, pa je tista, ki je našla takega moža.
No, nekaj je resnice na tem, a to še zdaleč ni popolna definicija uspeha. Še en nepopoln oziroma kar zmoten izrek o uspehu obstaja, ki pa se je na žalost obdržal in s katerim se tolažijo vsi neuspešni ljudje. Govorim o pregovoru, ki gre nekako tako: Dve stvari mora imeti človek, da bi uspel v življenju: prva je sreča in druga pamet.

Knjige in filmi o Senci

Karmičarji so o svojem nasilju nad ljudmi napisali tudi več knjig in posneli filme. Najprej so jih ustvarili sami, potem pa so jih dodali v scenarije zemeljskih avtorjev, ki so jih potem še enkrat napisali in posneli, ne da bi vedeli, da samo poustvarjajo že davno narejena dela.

A: Knjige:

1. Hermann Hesse, Demian, o iskanju resničnega sebe v samem sebi.

2. Oscar Wilde, Slika Doriana Graya, ki se stara namesto glavnega junaka.

Triletni otroci imajo pogoste napade trme. Nekaj si zapičijo v bučko in ne odnehajo dokler tega, kar so si zahoteli, ne dobijo. Če jim tega starši ne omogočimo, se trmasto držijo, užaljeno, mogoče se celo vržejo sredi trgovine na tla in tulijo v ihti in trmi, da dosežejo svoje. Vsi starši smo verjetno tole fazo dali čez pri svoji zlati mulariji.

Kaj pa se zgodi, ko zelo podobno reagirata odrasla človeka?
Moški in ženska, ki tvorita partnerski odnos. Skupaj sta dobro desetletje, nimata otrok, imata materialno vse, kar si poželita, marljivo delata vsak v svojem poklicu, prihajata pozno zvečer domov. Znata se ‘zahaklati’ za vsako malenkost in potem dokazujeta eden drugemu, da ima sam seveda sto procentni prav in da ima druga stran povsem narobe. Druga stran seveda trdi povsem enako. In ne odstopata.

Potrpežljivost je tiha, vsakodnevna vrsta moči - manj občudovana kot njen drzen bratranec Pogum. Pogum prečka hrupne brzice, da bi osvobodil družino. Potrpežljivost si z njo deli hišo, dokler ni ponovno zgrajena. Zaradi skrbi za druge, potrpežljivost mirno prenaša, tolerira in čaka.

Potrpežljivost je drugačna vrsta moči. Včasih jo celo zamenjamo s slabostjo. Vendar potrpežljivost ni speča. Biti potrpežljiv ne pomeni sprijazniti se z vsem brez pritožbe. Mnogokrat moramo spregovoriti. Potrpežljivost je moč, ki nam omogoči govoriti vljudno in prijazno, namesto sarkastično in žaljivo, tudi takrat, ko smo jezni.

V otroštvu izoblikujemo pozitivne in negativne vzorce, ki nezavedno krmilijo naše življenje ter vplivajo na naše vedenje in pomembne odločitve tudi v odrasli dobi. Pri oblikovanju vzorcev imajo najpomembnejšo vlogo starši. Kako prepoznamo svoje nezavedne življenjske vzorce, ki nam škodijo in kako lahko vplivamo na oblikovanje pozitivnih vzorcev in navad pri svojem otroku?

Oblikovanje vzorcev v otroštvu
Ko se rodimo o sebi in svetu ne vemo nič. Smo namreč kot nepopisan list, naša zavest je nezaznamovana od izkušenj. Predstave o tem, kdo smo, kako pomembni smo, koliko ljubezni si zaslužimo, kakšno mesto v svetu nam pripada, kaj je "dobro" in kaj "slabo" itd., spoznamo v odnosih z ljudmi.

»Senca in anksiozne motnje

Senca lahko vpliva tudi na anksiozne motnje, kot sta generalizirana anksiozna motnja ali socialna anksioznost. Nerazrešeni strahovi, skrbi ali travmatične izkušnje, ki se nahajajo v nezavednem, lahko prispevajo k stalnim simptomom tesnobe. Obravnava Sence na terapiji ali v samorefleksiji lahko ublaži tesnobo in spodbudi čustveno dobro počutje.«

Zaradi nezavedanja so neprebujeni v stalnem stanju strahu, zaskrbljenosti, negotovosti, dvomov, sumov in drugih neprijetnih in škodljivih stanjih, kot je tudi anksioznost oziroma tesnoba. Senca ne samo da vpliva na različne čustveno-mentalne motnje, ona je Motnja, ki povzroča, ohranja in krepi vse osebnostne motnje.

Piše: Regina S. Rant

V tebi mora goreti, kar hočeš vzbuditi pri drugih.
Augustinus Aurelius

Vsa naša prizadevanja so osredotočena na to, da bi ustvarili harmonijo v življenju. Harmonija je stanje, ko so vsa področja našega življenja v ravnovesju: ljubezen, odnosi, kariera, družina in denar. Ker se to nikoli ne zgodi, je torej harmonija iluzija. Ali je torej smiselno, da zapravimo toliko energije za nekaj, kar ni dosegljivo? Je. V človekovi naravi je, da hoče nizati uspehe. Vsak korak bliže harmoniji ga navda s srečo in ponosom.

Ni potrebno, da je naše življenje komplicirano. Velikokrat ga zakompliciramo kar sami. Hromijo nas lastni dvomi v sebe. Vendar kolikor vemo, živimo samo enkrat. Zakaj ne bi imeli takega življenja, kot si ga želimo.

1. Pravilo - borite se za svoje cilje in želje
Zveni zelo preprosto, mar ne? Večinoma smo sami krivi za nedoseganje svojih želja. Menimo, da nismo dovolj dobri za dosego tega cilja, ali pa da si ne zaslužimo vsega, kar si želimo. Predstavljajte si, da ste dovolj dobri in kako bo izgledala vaša sanjska služba ali hiša ipd. Seveda je potrebno po sanjarjenju poprijeti tudi za delo.

Kadar imamo več časa za gibanje, lahko bolj pridemo v stik s svojim telesom. Telesno gibanje … Kako si ga predstavljate? Kot potenje v fitness klubu na eni od naprav za 'kurjenje' odvečne maščobe ali povečanje mišične mase, ko v ozadju 'tolče' neumorno ponavljajoči se ritem bolj ali manj divje glasbe, medtem pa naše misli blodijo naokoli? Kot lahkoten tek, živahno hojo ali plavanje – ali pa strm vzpon na enega od slovenskih dvatisočakov?

Ali pa kaj še bolj drznega in eksotičnega ob čemer se adrenalin izdatno sprošča v kri? Vse to so primerni načini, kako razgibati telo – nekateri so telesu in psihi bolj prijazni, drugi manj. Z nekaterimi vnašamo v svoje telo in življenje harmonijo, urejenost in subtilnost, z drugimi razdraženost in grobost.

»Senca v romantičnih odnosih

Senca lahko pomembno vpliva na romantične odnose, pogosto se kaže kot konflikti, projekcije ali boj za moč. Nerazrešena vprašanja iz preteklih izkušenj ali travme iz otroštva lahko vplivajo na naša pričakovanja, slog komuniciranja in sposobnost oblikovanja varne navezanosti. Vključevanje Sence omogoča bolj zdrave in izpolnjujoče odnose.

V romantičnih odnosih se lahko Senca kaže na različne načine, kot so strah pred intimnostjo, strah pred zapuščenostjo ali težnja po iskanju potrditve pri partnerju. Ti nezavedni vzorci lahko ustvarijo ovire za pristno povezanost in intimnost. S poglabljanjem v globine svoje Sence lahko odkrijemo temeljne vzroke teh vedenj ter si prizadevamo za zdravljenje in preobrazbo v naših romantičnih partnerstvih.«

Najbrž slišite pogosto od soljudi. To je sicer dobro, vsak pač je zelo poseben individuum, vendar se moramo zavedati, da se vsi spreminjamo. Tak ne moreš biti vse življenje. Poleg tega se spreminjajo ljudje okrog nas, spreminjajo se situacije, ljudje, ki nas spremljajo in nam nastavljajo ogledalo, spreminja se svet, znanje in naše želje. Če ostajamo trdno pri tem, da taki pač smo, bodo določeni ljudje odhajali iz našega življenja.

Osebno to trditev doživljam bolj kot neko varovalko, da določenih vedenj ne želimo spremeniti, kljub temu, da nas opozarjajo, da so destruktivna ali moteča.

»Kaj nas ohranja zdrave in srečne skozi življenje? Nedavno so anketirali generacijo Y z vprašanjem, kateri so njihovi najpomembnejši cilji v življenju, in več kot 80 odstotkov jih je reklo, da je njihov glavni življenjski cilj to, da postanejo bogati.

Prav tako je 50 odstotkov teh mladih odraslih reklo, da je drugi pomemben življenjski cilj to, da postanejo slavni,« začne svoj TED govor psihiater Robert Waldinger z univerze Harvard, že četrti vodja raziskave o razvoju odraslega življenja, ene najdaljših raziskav o sreči.

V življenju vsi mi pogosto sprejemamo odločitve, ki se kasneje pokažejo za nespametne, preuranjene ali neprimerne. Pogosto jim sledi obžalovanje in kesanje, saj so včasih posledice naših odločitev boleče, nepredvidljive ali pač neugodne za nas. Poznate?

Pri svojem delu s strankami v Svetovalnici se zelo pogosto soočam z ogromno, tako rekoč neizmerno čustveno bolečino posameznikov, ki so se ločili od svojih partnerjev ali partnerk in so to kasneje obžalovali. V navalu jeze ali razočaranja so potrgali nitke odnosa, odšli in se niso bili pripravljeni pogovoriti in razčistiti vzroka, zakaj je sploh prišlo do nesporazuma ali nekega dogodka, ki je povzročil tako drastično odločitev. Včasih nam hipna bolečina zamegli zdrav razum, reagiramo brez razmisleka, škoda je storjena.

Jasne in uresničljive meje omogočajo iskrene in zdrave odnose. Če mej nimamo ali le-te drugim ljudem niso poznane, potem zdravi odnosi pogosto niso mogoči, ker smo si ljudje med seboj različni.

Meje v osnovi postavimo sebi, kaj si dovolimo in česa. Gre za vprašanje odnosa do nas samih: ali sebe poznamo, spoštujemo in smo sebi zvesti. O svojih mejah druge osebe zgolj seznanimo.

»Senčni jaz in nezavedni um

Senčni jaz je predvsem zakoreninjen v nezavednem umu in predstavlja vidike naše osebnosti, ki so nam skriti ali neznani. Vključuje tako pozitivne kot negativne lastnosti, ki smo se jim odrekli ali jih zavrnili.

Raziskovanje senčnega jaza nam lahko pomaga odkriti skrite talente, potlačena čustva in nerazrešene travme, kar vodi k osebni rasti in samospoznavanju.

Ste se že kdaj ubadali z negaivnijo mislijo, ki se je niste mogli nikakor znebiti? Gotovo se vam je, to se zgodi vsakomur.  Te nekoristne misli se velikokrat zagozdijo v naših možganih uničujejo našo produktivnost, kreativnost in koncentracijo. Uničijo lahko celo uro ali kar cel mesec.

Sprostiti se ne pomeni, da bomo težavo ignorirali. Pomeni samo, da se zavedate, da tisti trenutek ne morete storiti prav ničesar in da boste zadevo reševali naprej takrat, ko boste imeli to možnost. Seveda, če imate to možnost, se takoj soočite s težavo, tako ne bo stalno krožila v vaših mislih.

Kakor se zmrznjena prst začne topiti ob prvih toplih spomladanskih žarkih, tako se lahko naše srce zmehča in sprejema dobro, če se naučimo odpuščati.

Ko obsojamo, ne zmoremo sprejemati novih zamisli, tako ne moremo ničesar spremeniti in naša osebna rast je zaustavljena. Obsojanje vedno sproži neki dogodek, ki nas je vznemirili, ker se niso ravnali po vaših pravilih. Ko obsojamo, nimamo več svojega miru.

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

Privlačnost in zaljubljenost se lahko zgodita kjerkoli in kadarkoli. Tudi v službi. Mnenja o tem, ali so partnerske zveze med sodelavci za posel, vzdušje in motivacijo koristne ali ne, so deljena; v splošnem velja prepričanje, da je pri tem potrebna velika mera previdnosti. Ko se dva člana delovnega kolektiva romantično zapleteta, namreč to utegne zaplesti tudi odnose v službi in slabo vplivati na storilnost - sploh če sprva burni ljubezni sledi razveza, ki je ljubimca ne prenašata najbolje.

Z upoštevanjem nekaterih osnovnih pravil spoštljivosti, diskretnosti in odkritosti pa lahko partnerske zveze med sodelavci celo izboljšajo storilnost, moralo, sodelovanje in stabilnost delovnega okolja, tako da so na koncu srečni vsi: šef, ki ima srečne delavce, novopečena partnerja, ki obelodanita svojo ljubezen, in njuni sodelavci, s katerimi delita svojo srečo.

Vzemite močno svetilko, saj jo boste potrebovali na potovanju v lastno temo, v kateri bomo odkrivali vaše temne osebnosti v Senci. Preden dvignete roko nadse in se obsodite za dejanja drugih, je dobro, da veste, da so vam bile vse slabe lastnosti vsiljene s karmičnim scenarijem, ki je nastal veliko pred vašim rojstvom. Še bolje je, da veste, da se jih lahko tudi znebite z mojimi vajami za prebujanje v Čisto Zavedanje.

Karmičarji so sami ustvarili svetli in temni del človeške osebnosti po njihovi formuli Zlo in Dobro, da bi se z dialektičnim konfliktom med nasprotji med seboj borila in »krepila«, se »uravnotežila« in se skupaj »razvijala« v »dobrega« človeka, ki je uspešno združil obe plati svoje osebnosti in tako postal »duhovno razvit«.

Velikokrat slišimo, kako pomembno je živeti v tem trenutku, tukaj in zdaj, ne v preteklosti, ne v prihodnosti, temveč samo v tem, edinem, danem trenutku. Pa vendar, že medtem, ko naredimo vdih in izdih, postane vdih pojem preteklosti in izdih prihodnosti. Ne govorim o tem, da preteklost in prihodnost nista pomembni, ampak če preveč pozornosti posvečamo bodisi temu, kar se je zgodilo in temu, kar se še bo, zamujamo tako pomemben trenutek, kot je prav ta, zdaj. Z vsem tem kreiramo svoje življenje in na nas je odločitev, kakšno življenje si bomo ustvarili.

Veliko ljudi živi v podoživljanju svoje preteklosti in se čudijo, zakaj jim v življenju nič ne deluje, nič se jim ne spremeni, stalno ponavljajo ene in iste lekcije, vsi odnosi so si na las podobni in sprašujejo se, kje in kaj so zagrešili. Naša zgodovina je pomembna učiteljica in če samo opazujemo, kaj se nam je dogajalo, se spremembe ne bodo zgodile same od sebe.

Piše: Lidija Polajžer

Se tudi vam zdi, da je človeštvo zelo zašlo s poti s svojim načinom življenja? Ste opazili, kako se ljudje radi ukvarjajo s preteklostjo in prihodnostjo? Vedno znova se vrtijo v dogodkih, ki so se že zgodili, ali pa hrepenijo za stvarmi, dogodki, ki jim manjkajo. Tempo življenja je vedno hitrejši, vse je postalo elektronsko, glasno, ego v ljudeh kriči po tem, da se je treba boriti za svoje mesto pod Soncem in da se je v vsem treba dokazovati ter zmagovati.

Pa je res tako? Mar ni najbolj pomemben prav ta trenutek, tukaj in sedaj? Ta trenutek je neponovljiv in najbolj pomemben. Pozornost sedanjega trenutka daje posebno moč, s katero lahko kreiramo svoje življenje v skladu z naravo, v skladu z našim bistvom.

Obstaja ena sama besedica, tako preprosta, a tako močna… Dokler je samo beseda se zdi vse skupaj enostavno. Ko jo osvojimo, postane izjemen odgovor na to, kako v življenju dejansko pridemo do tistega pristnega miru v glavi, srcu in duši. Tisti občutek, ki ga morda začutimo manjkrat kot začutimo stres, a ko ga, se zdi, da si ga zapomnimo za tako dolgo. In po navadi si tudi resnično ga… Mir.. Tisti mir, kjer je v danem trenutku vse popolno prinaša ta ena beseda… Pravimo ji - ZAUPANJE.

Beseda slišana velikokrat, z intelektualnim umom razumljena, le redko kdaj pa tudi osvojena. Ko pokajo šivi številnih področjih življenja, je najlažje reči “zaupaj”, narediti malce težje…