Socializem : Imaš dve kravi, eno daš sosedu.
Komunizem : Imaš dve kravi. Obe ti vzame država in ti da malo mleka.
Fašizem : Država ti vzame obe in ti proda malo mleka.
Nacizem : Država ti vzame obe in te postavi pred zid.
Tradicionalni kapitalizem : Prodaš eno, kupiš bika, namnožiš čredo, jo prodaš in obogatiš.
Ameriška korporacija : Eno prodaš, drugo prisiliš k donosu enakovrednem štirim kravam ter zaposliš eksperta, da ugotovi, zakaj je krava crknila.
Francoska korporacija : Imaš dve kravi in stavkaš, ker hočeš imeti tri.
Japonska korporacija : Kravi zmanjšaš na velikost ene desetine normalne krave, ter ju prisiliš, da vsaka da mleka kot 20 normalnih krav. Nato ju patentiraš ter narediš risanko z naslovom »Kravamon«, ki propagira tvoj patent.
Nemška korporacija : Krave prisiliš živeti 100 let, hraniš jih en-krat mesečno in jih naučiš, da molzejo same sebe.

SE VOZITA PAHOR IN JANŠA V FALCONU ČEZ SLOVENIJO, PA PRAVI PAHOR: A VRŽEM

100 EUROV DOL, PA DA OSREČIM ENEGA SLOVENCA?

JANŠA: A VRŽEVA DOL DVA KRAT PO 50 EUROV PA DA OSREČIVA DVA SLOVENCA ?


PA SE OGLASI PILOT : A VRŽEM JAZ VAJU OBA, PA DA OSREČIM CELO SLOVENIJO ?
=============

Mlad novic Fredi pride v samostan. Dodelijo mu delo v prepisovalnici rokopisov. BIster kot je , kmalu opazi, da prepisujejo kopije in ne originale. Odide k starosti samostana in mu zaupa svoje dvome, saj zelo verjame v črko.

"Prepisujejo kopije kar pomeni,da se lahko morebitna napaka prenaša iz prepisa v prepis".

Starosta ga pohvali rekoč :

"To si dobro ugotovil, sam na to nisem niti pomislil."

Odideta v klet, starosta pa sam stopi v najbolj varovan prostor, Fredija pa pusti pred vrati. Fredi kmalu zasliši zamolkle udarce in hitro vstopi ter opazi, kako starosta z glavo tolče ob zid, vpijoč:

"R, črka R se nam je izgubila. Pisalo je celebRate in ne celebate!"

Učiteljica pri Slovenščini sprašuje, kdo je napisal Sonetni venec, Janezek pa v zadnji klopi kaj drugega kot spi. Ker ni odgovora ponovi malo glasneje :

"Kdo je napisla Sonetni venec?"

Ker odgovora še vedno ni, razdražena zavpije :

"KDO JE NAPISAL SONETNI VENEC!" in z redovalnico udari ob po mizi.

Janezka to prebudi in perstrašen skoči pokonci hlipajoč:

"Jaz nisem, jaz nisem, tokrat res nisem!"

"Doktor, doktor!" je zavpila medicinska sestra. "V čakalnici je pacient, ki
mu je stroj odrezal obe nogi!"
"Recite mu naj vstopi!" je mirno dejal doktor
..."

ZASTRUPITEV
"Ni več dvoma," je rekel doktor pacientu, "zastrupljeni ste bili!"
"S čim vendar?" je vprašal pacient.
"To bo pokazala obdukcija!"

ZA NJIM
Medicinska sestra je rekla bolniku, ki so ga ravnokar sprejeli v
bolnišnico:
"Zdaj se pa slecite in pojdite v posteljo. Takoj bom prišla za vami!"

Pozdravljeni! Sem Matic in sem star osem let. V šoli smo dobili nalogo
napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. Ker je bil moj spis
zelo všeč mojemu atiju, je rekel, naj napišem še to spremno besedo in da ga
bomo poslali v revijo, da bodo vsi videli, kako sem pameten. Baje sem
namrečnapisal nekaj, česar se niti moj ati ne bi spomnil. No, spis je takšen:

"Ko bom velik, si želim biti bogat. Revni ljudje imajo namreč vedno težave.
Da bom obogatel, moram narediti tri stvari. Roditi se moram bogatim staršem,
biti genij in se bogato poročiti. Bogatim sem se že rodil, za poroko ni
problema - ker na bogate fante se tako in tako vse punce lepijo, glede
genialnosti pa bom zdaj povedal, kaj bom delal, ko bom velik. Vsak dan
gledam mojega atija, ki je že 20 let direktor. Gara ves dan in se muči in
je na koncu z živci. Ata sošolca Nejca pa je tudi direktor, samo da ni vedno v
isti firmi. V zadnjem letu so si zgradili hišo in njegov ati, čeprav ima
manjšo redno plačo, vsako leto zasluži trikrat več kot moj ati, ker vsako
leto dobi odpravnino. In to mi je veliko bolj všeč. Zato sam ne bom
klasični direktor, ampak odpravninar. To je posebna služba, ki me že zdaj zelo
zanima. Namreč, prve štiri mesece se uvajaš, nato štiri mesece delaš in
nato štiri mesece počivaš, ker že veš, da te bodo zamenjali, in se več ne splača
delati. Mislim, da bom tako zelo uspešen, in mislim tudi, da je ta spis za
petko, ker odpravninar mora biti v prvi vrsti samozavesten."

Juda I.

Neko jutro v cerkvi se bo kmalu začela maša; 2000 oseb nenadoma zagleda dva prihajajoča gosta ...

... Oba sta oblečena v črno, v rokah pa imata avtomatski puški.

Eden od njiju zakliče: „Naj vsi tisti, ki mislijo, da je za Jezusa vredno dobiti kroglo, obsedijo na svojih mestih!"

Zbor je takoj pobegnil... Prav tako so pobegnili nekateri pomembneži ...

Odšla je tudi večina prisotnih ... Od 2000 vernikov jih je ostalo 20.

Eden od oboroženih mož je pogledal okrog sebe... Pogledal je še duhovnika in mu rekel:

“V redu je, oče, osvobodil sem te dvoličnežev. Lahko začneš z mašo. Prijeten dan!"

Oborožena neznanca sta se obrnila in izginila.
Ali bi ti ostal?

Video - don'tSmoke.wmv

Z izumom elektrike je razsvetljenje izgubilo svoj prvotni pomen.

Kdor molči, desetim odgovori; butci so izvzeti.

Največ solza preteče zaradi čebule.

Če imaš preveč prijateljev, jih skritiziraj, če pa nimaš nobenega več, si jih pa že.

Diplomat je umetnik: z lahkoto sproži vojno, potem pa jo s težavo ustavi; zasluge pobere diplomat, posledice pa grobar.

Kadar je ošabnost cvet, takrat je sad sramota.

Monarh je zasačil mladega kralja Arturja, kako lovi na njegovem ozemlju. Monarh bi ga tako kot vsakega kradljivca lahko ubil na mestu, pa se je zaradi Arturjeve mladosti premislil in mu v zameno za življenje postavi vprašanje: "Kaj pravzaprav si Ženske želijo?"

To vprašanje, ki je tudi za najstarejše modrece brez odgovora, je bil trd oreh tudi za mladega Arturja. Kakorkoli, vrnil se je v svoje kraljestvo in pričel spraševati med svojimi podaniki. Spraševal je princeske, kraljico, prostitutke, nune, modrece, pa še dvorskega norčka... a nihče mu ni dal pametnega odgovora. Vsi pa so mu svetovali, da bo odgovor edina poznala stara čarovnica. Cena za to pa je bila visoka, saj je bila stara čarovnica daleč naokoli poznana po bajno dragih storitvah. In dan pred potekom leta Arturju ni preostalo drugega, kot da odide k čarovnici in jo vpraša..

Kaj lahko moški (glede na narodnostne, religiozne, politične in mentalne preference) reče ženski, ko mu le-ta, s kovčkom v roki, pojasni da ga zapušča zaradi drugega:

Ateist: Ne verjamem.
Budist: Samo da si srečna.
Katolik: Jaz sem kriv.
Jud: To ti bom vrnil!
Pravoslavec: Marš u pi*ku materinu!
Agnostik: Zakaj nimaš obeh?
Mormon: Ena gor ali dol...

Ja, dolgo, dolgo se je bilo našim pra -prednikom potrebno igrati z besedami in eksperimentirati, da je nastal prvi uporaben stavek. Takšen, ki je res nekaj povedal. Tudi drugim. Krik iz drevesa spoznanja ni bil dovolj. Pa tudi kak vzdih v votlini ne.
  
Nekoč davno so besede počasi združili v stavke zato, da bi lahko drug drugemu kaj sporočili, pojasnili, naročili. Naši predniki so besede in stavke skozi stoletja brusili in pilili. Da bi povedali točno to, kar so hoteli.

Samo občasno, zaradi naglice, ali silnih čustev, se jim je zgodilo, da so povedali to, česar niso hoteli. Ali pa se jim je celo zgodilo, da jih – oh –oni drugi niso razumeli. Njih, izbrancev.

»Kaj,« je rekel sosed vseh sosedov, »ti rečem da tehnika hudičevo napreduje.
»Hudičevo, ja !« sem rekel.
»Glej !«  se je postavil pred novo plastično škatlo na štirih kolesih, si popravil kravato in frizuro, medtem ko se je zunanje ogledalo samodejno obrnilo tako, da se je  njem videl. Večjega kot je bil sicer.
Naslonil se je tako, na to čudo tehnike,  vzravnan kot sveča in mi jasno namignil: »Ajde, greva en krog!«.
Videl sem, skrivaje, na eno oko ,  da so se avtomatsko vklopili brisalci, tako za trenutek,- senzor za dež-, sem si rekel, sosed je vedno malo pljuval med govorjenjem.
Tip pritisne na daljinca za dviganje vrat, pa nič. Niti škljoc. Ko ga čudno pogledam, reče, da se je zmotil. Na daljinca ni pritisnil s kazalcem in avto noče odpreti vrat. Ne prepozna prstnih odtisov ostalih prstov.
»Super,« mu pomežiknem, on pa: »Proti kraji!«

ONA:  - Dober dan. Je tam morda Vanja ?
Ne, tukaj Mihelčevi.
ONA:  Oh, potem pa prosim oprostite. Saprabolt, pa saj je to Vanjina številka. Možek, mi daš prosim telefonski imenik!? 
ON:   Ne bi ti rajši pognala TISa  na  CD ju?-
ONA:  Preden zaženem računalnik, in mi Bill Gates vsaj desetkrat pomežikne z okvirčki, bo Vanja že na morju.
ON: Si pa starokopitna! Evo, mašina že "laufa"! Čakaj, čakaj, sranje, spet javlja neki "feller"!
ONA: No, sem ti rekla, muceeek!
 ON: Čakaj, čakaj, takoj bo. Nimam čisto primernih -"OKEN"! Hm, Windows XP, milenium...
ONA: Če sem malo zlobna, so okna kar v redu. Dovolj široka, da vržeš to kišto skoznje.
ON: Ne bentači! Evo, evo, sem že rešil. Kako si že rekla- Vanja  - Očko?
ONA:  Očko, ja!
ON: O bog, tu je Očkov za dve strani! In, nobene Vanje.

Partizanen und Schwaben

Nacht. Regen gehen. Zwei Partizanen gehen skroz šuma. Nicht gehen, sondern plazen se pažljivo, und lomen keine Grančica auf den podn.
Schwaben sleden Partizanen. Schwaben haben Pesen und gute Schnellschiessgewehre. Pesen snofen auf den Podn und sleden Partizanen.
Partizanen kommen do Kukuruzen. Kukuruzen gut fur schlafen, und Partizanen umorni wie Majka. Partizanen malo horen naokolo, was dešaven, und dann in Kukuruzen zuschlafen. Das nicht gut fur Partizanen, aber gut fur Schwaben.

Kuku lele Partizanen! Schwaben kommen do Kukuruzen. Pesen divlje snofen und Schwaben gut wissen, wo Partizanen in Kukuruzen schlafen. Partizanen i dalje schlafen wie Majka, und ni slučajno hören Schwaben, koji plazen prema njima.

Poročen par igra golf na ekskluzivnem igrišču, ki je obdano z luksuznimi hišami. Pri tretji luknji mož reče ženi:
"Draga, bodi previdna, da žogica ne zleti v tisto hišo na gričku. Če razbiješ tisto veliko okno, naju bo popravilo stalo celo premoženje."
Žena zamahne, žogica pa kot zakleto zleti ravno v veliko, razkošno okno in ga, jasno, razbije. Mož se prime za glavo in vpije na ženo:
"Ali ti nisem rekel, da pazi!!!! No dobro, greva skupaj do lastnika hiše in ga vprašava, koliko bo stalo popravilo."
Gresta torej do hiše, potrkata in zaslišita zamolkel glas:
"Napreeej."
Vstopita in vidita, da je razbito steklo razsejano po celem stanovanju. Na kavču sedi moški, ki ju ogovori:
"Ali sta vidva razbila okno?"
"Da, oprostite, nisva namerno..."
"Ne opravičujta se. Pravzaprav bi se vama rad zahvalil. Sem dobri duh, ki je že 1000 let zaprt v tej hiši.

Odločil sem se, da bom malo tvegal. Tukaj bom objavil psihološki test, ki nam lahko zelo koristi. Če ga boste jemali kot šalo, ne bo nič narobe, saj boste takrat ravno prav sproščeni.


TEST Z BARVAMI

Najbolje bi bilo, če bi imeli kakšnega pomočnika pri tem testu, ki bi vam bral tekst in vas tako vodil. Če nimate nikogar, si lahko tekst posnamete in si ga nato predvajate. Za ta test rabite samo eno uro časa.

Sledite navodilom, ki vam jih dajem: Lepo se usedi. Sprosti se. Lahko imaš odprte oči, ali pa zaprte. Skoncentriraj se na moj glas. Nahajava se sredi lepega, zelenega travnika. Vreme je zelo lepo in sonce sije. Sredi travnika opaziš sivo, asfaltirano pot, ki vodi do velike sive stavbe. Sedaj si krenil po poti proti stavbi. Prideš do vhoda in vidiš, da je to šola. Odpreš vhodna vrata in stopiš v preddverje. Tam vidiš, da se nahajajo stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Sedaj se vzpenjaš po stopnicah v prvo nadstropje. Prišel si na hodnik. Z leve strani so okna, skozi katera pada sončna svetloba. Na desni strani pa vidiš, da je cela vrsta vrat. Sedaj greš po tem hodniku in prideš do prvih vrat. Ta vrata so temno modre barve. Sedaj stojiš pred temno modrimi vrati. Kakšni občutki te obhajajo? (tukaj počakamo 10 sekund, nato nadaljujemo) Sedaj primeš za kljuko in odpreš ta temno modra vrata. In kaj vidiš za temi temnomodrimi vrati? (Tukaj počakamo 1 minuto in sprašujemo, "kaj vidiš za temi temno modrimi vrati, kakšni so občutki", skušajmo si zapomniti, kaj vidimo, ali pa si zapišimo. Ne tuhtajmo preveč, ampak zapišimo to, kar nam je najprej prišlo pred oči ali kar smo najprej občutili.)

Nova uganka:

Bil sem presrečen. Z deklico svojega srca sem hodil že več kot leto dni, ko sva sklenila, da se poročiva. Moji starši so bili zadovoljni z najino odločitvijo, zato so mi pomagali, kjer so le mogli. Prijatelji so me vzpodbujali na vsakem koraku, da o njenih starših sploh ne govorim. Moja deklica je bila sanjska, a ko sem spoznal njeno mamo, mojo bodočo taščo, me je dobesedno vrglo. Bila je uspešna poslovna ženska, bistra, predvsem pa lepa in zelo seksi. Včasih se je z menoj čisto očitno spogledovala, kar me je spravljalo v zadrego, obenem pa močno vznemirjalo.

Nekega dne me je poklicala, naj se oglasim, da bova pregledala seznam gostov. Ko sem prišel k njej, je bila sama. Zašepetala mi je, da se bom sicer kmalu poročil z njeno hčerko, njej pa da sem tudi všeč, in da si me želi. Rada bi se z menoj ljubila, samo enkrat, preden se poročim, in se tako zapišem njeni hčeri.

Dva duhovnika sta se zmenila, da gresta na dopust na Havaje. Odločila sta se, da bosta počitnikovala v civilnih oblačilih, da ju tako ne bi mogel nihče prepoznati.

Takoj ko je letalo pristalo, sta se pognala v najbližjo trgovino z oblačili in si kupila noro kričeče hlače, pisane havajske srajce, sandale in trendovska sončna očala.

Naslednje jutro sta šla na plažo, oblečena v svoja nova pisana oblačila, ki so kar bodla v oči. Sedela sta na barskih stolčkih v lokalčku ob obali, in ob bogato obloženem koktajlu uživala na soncu ter opazovala okolico.

Mimo je pristopicljala čudovita blondinka v krpicah bikinija, ki so komaj kaj zakrivale njene privlačne obline. Namenila se je direktno proti njima. Nista si mogla pomagati, da ne bi od poželenja kot uročena buljila v njeno bohotno oprsje.

Odločil sem se, da bom tukaj objavil eno od svojih ugank, s katerimi sem kraljeval desetletja med svojimi oboževalci. Čar te uganke je bil, da je bila povedana posamezniku in nikoli skupini ljudi. No, morda bo uganka na teh straneh dobila svoj nov sijaj.

No, pa začnimo: Nekje na Bližnjem Vzhodu je živel veliki šejk. Imel je dva sinova. Ker je bil že v letih, ju je poklical k sebi. Rekel jima je, da ne verjame, da bi moral vse svoje bogatstvo prepustiti prvorojencu. Bil je tudi natančnejši in je povedal, da je prvorojenec umrl pri rojstvu. To njegovima sinovoma ni bilo znano. Ker pa ni hotel deliti na pol svojega premoženja, je sklenil, da bo vse dobil le eden od njiju. Da bi pa to dosegla, morata opraviti preizkus.

Pravzaprav nikoli nisem razumel, zakaj se seksualne potrebe moških in žensk tako razlikujejo. In nikoli nisem razumel vsega tega nakladanja v zvezi z Venero in z Marsom. Prav tako nisem nikoli razumel, zakaj moški razmišljajo z glavo, ženske pa s srcem.
Na primer: Lepega večera sva bila z ženo zvečer v postelji. Strast med nama se je postopno pričela razplamtevati, nakar mi je ona naenkrat rekla:
"Ne morem danes, nisem razpoložena…želela bi, da me samo malo držiš v objemu." - Osupel sem rekel:
"Kaj? Kaj pa je zdaj to?"
In nato je izrekla besede, ki se jih boji vsak normalen moški na tem planetu:
"Ti enostavno ne razumeš mojih čustvenih potreb, ki jih imam kot ženska, da bi zadovoljila tvoje fizične potrebe, ki jih imaš kot moški."
Na moj butasti pogled je pristavila:
"Mar me ne moreš ljubiti takšne kot sem, in ne zaradi tega, kar počnem s tabo v postelji?"
Glede na ugotovitev, da ta večer ne bo nič, sem se enostavno obrnil na bok, glasno spustil nekaj plinov, in zaspal.

- Ne pišite preveč pogovorno, k' to čist sux.
- Vejice naj, bodo tam kamor sodijo. Obstajajo pa tudi, stavki brez vejic.
- Velike Začetnice Uporabljajte po Pravopisu.
- Uporabljajte veznike, kateri so pravilni.
- Ne pozabite občasno obnoviti pravilno uporabo rodilnika.
- Ko omenjate dve osebe, uporabljajte dvojino.
- Popačenke iz drugih jezikov sigurno ne pasejo v lepo slovenščino.
- Predloga z in s uporabljajte v skladu z pravili.
- Da nebi kdaj pisali skupaj besed, ki se pišejo narazen ali na sprotno.
- Če uporabljate tujke, jih uporabljajte akvaduktno.
- In ne prepogosto začenjati stavka z veznikom ali predlogom. Ker to ni lepo.
- Pri pisanju pišite tako, da bo to, kar pišete, zapisano za tiste, ki bodo to brali, tako, kot oni pričakujejo;
naj jim ne bo nerazumljivo in nejasno, saj tako ne bodo mogli razumeti, kar bi si razumeti želeli. Pišite jasno.