Nevladni organizaciji Greenpeace in Focus sta v okviru javne obravnave Predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki ga je oblikovalo Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), oddali svoje uradne komentarje. Organizaciji ugotavljata, da trenuten predlog, ki neupravičeno favorizira jedrsko energijo, ne zagotavlja potrebnega prehoda v sistem, ki bi temeljil na načelu ''energetska učinkovitost na prvem mestu'' in uveljavljanju obnovljivih virov energije (OVE).

Predlog temelji na neosnovani oceni razvoja tehnologij, se izogne vprašanju okoljske in družbene sprejemljivosti jedrske energije, ter bi nas namesto k obnovljivi, decentralizirani in bolj demokratični energetski prihodnosti, vodil v širjenje jedrskih kapacitet.

Ekologi brez meja so na Konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane. Poziv za odgovorno ravnanje s hrano v državi nagovarja živilsko-predelovalno industrijo, trgovino, vlado, lokalne skupnosti in vse, ki jim ni vseeno, kako ravnamo s hrano.

Vladi predlagajo, da ukrepa s sprejemom nove hierarhije ravnanja s hrano, ki danes končna v odpadkih. Slovenija nujno potrebuje tudi jasen cilj zmanjšanja količin odpadne hrane za najmanj 50 % do leta 2025. Stabilna samooskrba, krepitev ekološkega kmetijstva in skupnostno ukrepanje so pogoji za izpolnitev predlaganega cilja.

Prilagojena je večini električnih vozil na tržišču, baterije pa napolni do 80 odstotkov le v dobrih 20-ih minutah. Električna vozila so tako slovenskim voznikom bližje kot kdaj koli, da pa bo razvoj domače elektromobilnosti in nizkoogljične družbe še hitrejši, skrbijo ključna podjetja, ponudniki in podporniki infrastrukture in predstavniki znanstveno-akademske sfere združeni v Sekcijo trajnostna mobilnost CER.   

Hitro polnjenje voznikom električnih vozil ponuja še več udobja, s čimer je električna mobilnost končnim uporabnikom danes res bližje kot kdajkoli. Hitro polnjenje vozila BMW i3 traja 25 minut.Polnilnica omogoča preprosto in uporabniku prijazno polnjenjeUniverzalna hitra polnilnica je povsem primerljiva s tistimi, ki bodo kmalu stale na slovenskem avtocestnem križu. Omogoča preprosto polnjenje vseh vrst električnih avtomobilov s tremi različnimi kabli s pripadajočimi priključki.

Tretja izdaja priljubljenega glasila ponuja alternativne oblike potrošnje za manj okoljske škode in slabe vesti
Slovenci kupujemo čedalje več lokalno pridelanih izdelkov, a ti le redko zaidejo na police slovenskih supermarketov. To je eno od sporočil ravnokar izšle tretje izdaje glasila Etični potrošnik s podnaslovom Superpravično?, s katerim želijo v društvu Focus približati koncepte etičnega (ne)nakupovanja širši javnosti ter pokazati, da lahko naše nakupovalne potrebe zadovoljimo tudi na alternativne načine: z domačo izdelavo, z izdelki iz druge roke, z izdelki pravične trgovine ali pa preprosto z brisanjem za življenje nepotrebnih želja.

»Pa smo ga dočakali, Etičnega potrošnika namreč. Vsaj na papirju,« so uvodne besede predsednice društva Focus [1] Žive Gobbo, s katerimi se veseli tretje izdaje tudi v preteklosti zelo priljubljenega glasila in poudarja: »Kljub temu, da etična potrošnja danes ni aktualna v obliki, kakršne smo si želeli, je vsaj toliko popularna, da ljudi zanima. Tudi zato, ker je še vedno potrošnja. Pogosto ne gre toliko za etiko kot za uveljavljeno potrošnjo, ki pa bi morda le malo manj uničevala oz. manj zbujala občutek slabe vesti.«

Greenpeace je izdal prelomno poročilo, ki predvideva, da je 100 % obnovljiva energija za vse dosegljiva do leta 2050 in je tudi edini način, kako preprečiti najbolj katastrofalne posledice podnebnih sprememb. Poročilo Energy [R]evolution, ki je bilo narejeno v sodelovanju z Nemškim vesoljskim centrom (DLR), predvideva, da bodo potrebne investicije za prehod v 100 % obnovljivo energijo več kot pokrite s prihodnjimi prihranki pri stroških goriva.

Glede na scenarij Energy [R]evolution 2015 bo v energetskem sektorju ustvarjenih več delovnih mest – le solarna industrija bi v prihodnosti zaposlovala toliko ljudi kot jih premogovna industrija danes. Fotovoltaična industrija bi lahko zaposlovala 9,7 milijonov ljudi do leta 2030, več kot 10-krat toliko kot jih zaposluje danes. Število delovnih mest v vetrni energiji bi lahko v istem obdobju naraslo na 7,8 milijonov.

Pred nekaj dnevi sem prejela klic ponudnika mobilnih storitev. Prijazno so mi razložili, da zdaj v akciji ponujajo cenejše pakete in pričeli smo se pogovarjati o spremembi. Ko seveda naletimo na obvezni pogoj: še brezhibno delujoči mobilni telefon moram zamenjati z novim, ki mi ga zaračunajo samo en evro. Sem zagovornica družbe brez odpadkov in krožnega gospodarstva. Zato je sledilo vprašanje: zakaj bi telefon morala zamenjati, če ta še vedno brezhibno deluje? Da so pogoji taki, so mi odgovorili in brez novega telefona ne morem dobiti tega paketa. Lahko pa drugega, dražjega. Da nov telefon za en evro lahko preprosto spravim v predal.

Pokrajina Madre de Dios leži na centralno - vzhodni strani Peruja ob meji z Brazilijo in sodi v gornje porečje Amazonke. Vode od tu tečejo preko skoraj celega najširšega dela južno ameriške celine. Madre de Dios velja za epicenter biološke raznovrstnosti. Na svetu obstaja približno 250.000 vrst rastlin, od katerih jih tam najdemo 60.000. Gozdove še vedno naseljujejo plemena domorodnih prebivalcev. Številna med njimi živijo v prostovoljni izolaciji.

Prekomerni ribolov in slabo zdravje oceanov ogrožajo človeško oskrbo s hrano - trend se mora obrniti

WWF-ovo »Poročilo o plavem planetu« kaže, da so v zadnjih štirih desetletjih populacije nekaterih rib upadle za 75 odstotkov

Objavljeno poročilo svetovne organizacije za varstvo narave WWF navaja, da so populacije rib, ki so ključnega pomena za varnost čoveške preskrbe s hrano, v velikem upadu po vsem svetu. Čeprav so statistike dokaj negativne, WWF-ovo »Poročilo o plavem planetu« kaže, da je te trende mogoče obrniti in navaja potrebne rešitve.

Po podatkih organizacije Transport & Environment (T&E), vsak večji proizvajalec avtomobilov prodaja dizelske avtomobile, ki na cesti presegajo mejne vrednosti EU za onesnaževanje zraka. Vsi novi dizelski avtomobili so namreč morali s 1. septembrom izpolniti avtomobilski standard za emisije Euro 6, dosegel pa ga je le eden od desetih preizkušenih.

V povprečju novi dizelski avtomobili v EU onesnažujejo zrak petkrat bolj od dovoljenih količin. Rezultati analize so zbrani v novem poročilu Don't breathe here, v katerem je T&E analiziral vse najnovejše podatke o kršitvah zakonodaje EU glede onesnaževanja zraka s strani avtomobilov. Med njimi je se je najslabše odrezal Audi, katerega emisije so 22–kratno presegle dovoljeno mejo.

Živimo v dobi, ko je vse bolj ali manj regulirano. Kamor koli se obrnemo, se spotaknemo ob uredbe, navodila, zakone, predpise ali smernice. Prišli smo že tako daleč, da mora biti hrana na policah ravno prav velika, ima natančno predpisano obliko in barvo in je zrasla s pomočjo ravno pravih pesticidov. Zdi se, da imamo vsega v obilju, le čisto preproste zdrave pameti vedno manj.

Ali res rabimo drage in obsežne študije, ki nam povedo, da so plastične vrečke za enkratno uporabo škodljive okolju in da bi bilo potrebno njihovo uporabo omejiti? Da pravzaprav sploh niso nujno potrebne? Ali se raje zanesemo kar na zdravo pamet? Nekateri smo že toliko v letih, da se spomnimo kako nekoč pač takih vrečk ni bilo. In smo vseeno hodili po nakupih.

Tehnološki privrženci radi kupujemo nove naprave od telefonov, tablic, prenosnikov in še več. Žal pa se te naprave s časom upočasnijo. Toda najhuje je, da trajanje baterije že po dveh letih pade pod polovico. Kako lahko ponovno vdihnemo nekaj življenja v svoje stare naprave?

Menjava baterije je možnost, ki jo spregleda kar večina Slovencev. Večina raje trpi slabše delovanje ali pa kar kupi novo napravo. Toda zakaj bi zapravljali večje količine denarja, če lahko preprosto obnovimo stare naprave. Tudi če jih imate namen prodati, bo vaša naprava bolj vredna z brezhibno delujočo baterijo.

V evropskem raziskovalnem centru, EU JRC, so objavili novo študijo na temo količin odpadne hrane. Po njihovi oceni povprečen Evropejec zavrže za 123 kilogramov hrane ali 16 % vse hrane, ki doseže potrošnike. Po njihovi oceni se bi lahko skoraj 80 % te hrane izognili, to je 97 kilogramom. To pomeni, da na ravni EU zavržemo 47 milijonov ton hrane, kateri bi se lahko izognili z metodami dobrega gospodarja in spremembami v ravnanju s hrano. Za razliko od preteklih študij, so strokovnjaki EU JRC ocenili še porabo vode in dušika za proizvodnjo te hrane.

Študija z naslovom Lost water and nitrogen resources due to EU consumer food waste temelji na podatkih iz Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Finske, Nemčije in Romunije, med katerimi sicer obstajajo bistvene razlike v vzorcih potrošnje zaradi različnih življenjskih stilov in kupne moči.

Ekologi brez meja in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pripravljamo konferenco o krožnem gospodarstvu, ki bo 3. novembra 2015 potekala na Brdu pri Kranju. Odgovorila bo na dve ključni vprašanji za Slovenijo: bomo zgodbe krožnega gospodarstva soustvarjali ali zgolj opazovali; in če se odločimo za takšen prehod, kako ga bomo izvedli in kaj za to potrebujemo?

Evropska komisija je lani objavila sveženj o kožnem gospodarstvu, ki se ga je nova komisija odločila do konca leta 2015 nadgraditi z ambicioznejšim predlogom. Maja letos je Komisija objavila Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, konec maja pa odprla javno posvetovanje, ki se je zaključilo konec avgusta. Medtem nekatere države, regije in podjetja v modelu že prepoznavajo priložnosti.

Z novim šolskim letom, se je letos že šestič zapored začel vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki ga izvaja društvo Planet Zemlja, katerega poslanstvo je komuniciranje okoljevarstvenih tem. Natečaj, ki ga društvo izvaja z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, sodelujočim ponuja vrsto zanimivih projektov, skozi katere mladi pridobivajo nova znanja.

S projektom želi društvo doseči, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave, postal način življenja prihodnjih generacij. Doslej je v natečaju sodelovalo prek 300 zavodov ter 45.000 sodelujočih otrok, mentorjev, staršev in drugih zaposlenih v zavodih iz vseh regij Slovenije.

Obujanje tradicionalnih znanj in veščin kot odgovor na sodobne socialne, ekonomske in okoljske izzive 
Globalizirana sodobna družba in gospodarstvo s svojo hiperprodukcijo, prevlado velikih proizvodnih in trgovskih korporacij, individualizmom, obravnavanjem delovne sile kot samo še enega blaga na »vsemogočnem« prostem trgu ter podivjanim potrošništvom povzročata izginjanje tradicionalnih veščin in znanj ter odtujevanje delavca od svojega dela, siromašita raznolikost in predstavljata na videz nerešljiv problem za omejene naravne vire našega planeta. Kot kažejo navdihujoči primeri iz letošnjega Umanoterinega Kataloga trajnostnih skupnostnih praks, se je pri iskanju učinkovitih odgovorov na mnogo tovrstnih izzivov včasih treba ozreti tudi v preteklost.

Oživljanje, razvoj in izmenjava tradicionalnih znanj in veščin na eni strani prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, prenosu znanj ter krepitvi identitete lokalnih skupnosti, na drugi strani pa lahko predstavljajo tudi učinkovit način za spodbudo ustvarjalnega dela, medgeneracijskega sodelovanja in zavedanja o pomenu (lokalne) kulturne in naravne dediščine.

Britansko državno podjetje, ki skrbi za javno cestno omrežje Highways England je predstavilo nadvse zanimivi projekt, ki bo nedvomno pripomogel k večjemu povpraševanju po električnih avtomobilih.

Podjetje bo namreč še pred koncem avgusta pričelo s preizkušanjem prve ceste na svetu, ki bo poskrbela za to, da se bo električni avtomobil polnil med vožnjo. Polnjenje se bo kakopak odvijalo brezžično (brez kontakta med avtomobilom in cesto), in sicer s pomočjo indukcije.

Z oživljanjem prostora do trdnejše skupnosti, bolj zdravega okolja in višje kakovosti bivanja 
Če velja starogrški pregovor, ki pravi, da zdrav duh lahko prebiva samo v zdravem telesu, potem to trditev verjetno lahko razširimo tudi na družbo in ugotovimo, da je zdravje (v najširšem smislu) neke skupnosti odvisno od zdravja okolja oz. prostora, v katerem ta skupnost živi.

Številni uspešni primeri v svetu in pri nas dokazujejo, da je z načrtno revitalizacijo prostorov poleg ohranjanja dediščine ter izboljšanja naravnega okolja mogoče »prebuditi« tudi skupnost, ki prostor poseljuje, okrepiti njeno identiteto in družbeno kohezijo ter s tem občutno izboljšati splošno kakovost bivanja. Umanotera je nekaj takšnih zgodb predstavila v katalogu trajnostnih skupnostnih praks.

Projekt javnega podjeta Wiener Stadtwerke bo do 2018 z aktivnim spodbujanjem v obliki subvencij in izobraževanj ter električnimi polnilnimi postajami na Dunaj pripeljal 250 električnih taksijev.

Prometna politika mesta Dunaj se v zadnjih letih osredotoča na e-mobilnost. Medtem ko večina prevoznih sredstev dunajskega javnega prometa že vozi na električni pogon, so sedaj na vrsti avtotaksiji. Projekt javnega podjetja Wiener Stadtwerke je zmagal na razpisu avstrijskega Zveznega ministrstva za promet, inovacije in tehnologijo. Do leta 2018 načrtujejo, da se bo v dunajski promet vključilo 250 električnih taksijev. To bi pomenilo skoraj dvakratno povečanje električnih avtomobilov in okoli pet odstotno povečanje števila vseh taksijev na Dunaju.

Podjetja in lokalne skupnosti vabljeni k  evidentiranju dobrih praks
Začel se je tretji krog projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«, ki bo slovenski javnosti predstavil domače in tuje dobre prakse na področju zniževanja izpustov CO2.. Projekt bo predstavil različne praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji in Evropski uniji in ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje nanje ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Dvajset najboljših dobrih praks bo Umanotera med novembrom 2015 in avgustom 2016 predstavila javnosti.

V Umanoteri vabijo podjetja, občine in ostale organizacije, ki že izvajajo aktivnosti za pomembno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter hkrati ustvarjajo prihranke in druge koristi, k sodelovanju pri evidentiranju dobrih praks. O svojih ali drugih dobrih praksah jih obvestite preko spletnega obrazca na info@umanotera.org. V pomoč pri odgovoru na vprašanje »Kaj je dobra praksa?« so na voljo smernice za evidentiranje dobrih praks. Evidentiranje dobrih praks poteka do 30. septembra 2015.

S skupno odgovornostjo do blaginje: najlepši primeri vključujočega upravljanja pri nas 
Kaj bi lahko imele skupnega tako različne organizacije, kot so zadruga prevajalcev, podjetje za izdelavo oken, krajinski park in ekološka sirarna? Po organizacijskih oblikah in področju delovanja jih druži le malo, a njihovo uspešno delovanje se opira na zelo podobna temeljna načela. Vse so namreč prepoznale pomen in izkoristile prednosti t. i. vključujočega upravljanja.

To temelji na soodločanju, skupni odgovornosti, transparentnosti in tesni vpetosti v lokalno skupnost. Ti in podobni primeri, ki jih je Umanotera zbrala v letošnjem Katalogu trajnostnih skupnostnih praks, dokazujejo, da so za celovito uspešnost – ustvarjanje skupne blaginje vseh sodelujočih, zunanjih deležnikov in lokalne skupnosti – sodelovanje, odprtost in demokratična organizacija velikokrat koristnejši kot tekmovalnost in stroga hierarhija.

Svetli zgledi trajnostne oskrbe za lažjo in prijetnejšo pot do kakovostnejših ter okolju in človeku prijaznejših dobrin.
Globalna trgovina in na videz brezmejna rast svetovne potrošnje sta med glavnimi dejavniki siromašenja naših naravnih, pa tudi človeških virov. S kupovanjem, souporabo ali izmenjavo lokalnih in okolju prijaznejših izdelkov in storitev lahko pridobimo marsikatero prijetno in koristno izkušnjo, poskrbimo za svoje zdravje, spotoma tudi kaj prihranimo, obenem pa učinkovito pripomoremo k razvoju in povezanosti lokalne skupnosti.

Tudi pri nas čedalje več uspešnih zgodb na tem področju kaže, da se prava blaginja ustvarja v lokalnih ekonomijah na podlagi spoštovanja okolja in človeka. Umanotera je nekaj takšnih zgodb predstavila v novem katalogu trajnostnih skupnostnih praks.

Organizacija Greenpeace je na obzidje Župnijske cerkve Sv. Jurija v Piranu projicirala sporočila v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem in angleškem jeziku, s katerimi je opozorila na trenutno naftno mrzlico, ki se dogaja ob Jadranu. 

Z napisi S.O.S. za Jadran, Sonce ne pošilja računov, Budućnost je obnovljiva, Keep oil in the soil, Olaj helyett megújulókat!, No trivelle, si rinnovabili! je države Jadranske regije pozvala, da razvijejo program zaščite skupnega morja in namesto novih naftnih avantur investirajo v izkoriščanje obilice sončne energije, ki jo premore širše Sredozemlje. V svojih sporočilih se je organizacija zahvalila tudi vsem, ki so v preteklih mesecih podprli skupino S.O.S. za Jadran. Projekcija pa je bila tudi začetek aktivnosti, s katerimi bo organizacija v teh dneh na slovenski obali prikazovala potencial sončne energije.

Svet se sooča z izjemnim porastom divjega lova zavarovanih živali kot so sloni, nosorogi in tigri, zato je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (ZN) sprejela zgodovinsko resolucijo, ki obvezuje vse države, da okrepijo svoja skupna prizadevanja za končanje svetovne krize krivolova in ustavijo nezakonito trgovino z zavarovanimi živalmi.

Resolucija ZN »Tackling the Illicit Trafficking in Wildlife«, ki sta jo predlagali Gabon in Nemčija in je podprta s strani 70 drugih narodov, je rezultat treh let diplomatskih prizadevanj. To je prvič, da so vsi narodi priznali resnost problema krivolova prostoživečih živali in nujnosti, da združijo sile v boju proti le-temu.

Dan ekološkega dolga letos 13. avgusta - Vsako leto ga dosežemo prej
Od avgusta dalje živimo na našem planetu za letos “na kredit”: obeležujemo t.i. dan ekološkega dolga. Gre za oceno dneva v posameznem letu, ko ekosisteme in vire črpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta, kar vodi v njeno zmanjševanje in neravnovesje. Leta 2000 je bil dan ekološkega dolga oktobra, letos pa je že avgusta.

Dan ekološkega dolga (v angleščini Ecological debt day, poznam tudi kot Earth overshoot day) je sredi 70-ih let prejšnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan "izpraznjene letne ekološke blagajne", kot je pojav poimenoval slovenski akademik Jože Trontelj.