V Sloveniji letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 86 kilogramov na osebo. Vokviru projekta Slovenija znižuje CO2 so predstavili programsko orodje Varčni kuhar in spletno platformo FoodPlus, s pomočjo katerih bi količine odpadne hrane lahko zmanjšali.

V Sloveniji letno pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane, kar pomeni 86 kilogramov na osebo. K zmanjšanju količin odpadne hrane lahko pripomorejo tudi rešitve s področja informacijske tehnologije (IT); dva primera so izpostavili v okviru projekta Slovenija znižuje CO2.

Neodvisni svetovalci so izdali študijo »Vloga zemeljskega plina in biometana v prometnem sektorju«, ki analizira uporabo zemeljskega plina v prometu.

Študija ugotavlja, da je povečana uporaba plina v cestnem prometu v veliki meri neučinkovita pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ali onesnaženega zraka. Takojšnje koristi so majhne ali jih sploh ni; medtem ko so okoljski stroški, družbeni stroški in stroški prevoznikov negativni za skoraj vse kategorije vozil. Razširitev uporabe naravnega plina v vozilih je tudi v nasprotju s prizadevanji EU za zmanjšanje uvoza plina in energetske odvisnosti.

Evropska podjetja, lokalne oblasti, civilna družba in sindikati želijo, da evropski voditelji spoštujejo zaveze dane v Parizu.

Nova velika koalicija, ki jo sestavljajo podjetja, mesta, sindikati in nevladne organizacije, EU voditelje pozvala, da spoštujejo Pariški dogovor in zagotovijo, da bodo evropske podnebne politike skladne z njegovimi cilji. Pozivu se je pridružila tudi mreža Plan B za Slovenijo - mreža nevladnih organizacij za trajnostni razvoj.

Akvaponika je sistem, ki združuje pridelovanje zelenjave in gojenje rib. Njegova glavna prednost pred tradicionalnim vrtnarjenjem je prilagojenost za različna okolja, saj ne potrebujemo zemlje, tako lahko akvaponiko postavimo tudi na sušnih območjih ali kar na strehi. Je tudi okolju prijazen način pridelovanja, saj porabi kar 90 odstotkov manj vode kot tradicionalno vrtnarjenje.

Hidroponika + akvakultura
Gre za kombinacijo hidroponike in akvakulture. Večina hrane, ki jo kupimo v trgovinah, je gojena hidroponsko, vendar obstajajo številni pomisleki, saj se morajo v vodo kjer rastline rastejo, dodajati številna umetna hranila. Sistem akvaponike deluje po bolj ekološkem principu. Deževnica se steka v akvarije, kjer živijo ribe. Te proizvajajo iztrebke, ki imajo enako vlogo kot hlevski gnoj. Voda iz akvarija se nato skupaj s hranilnimi snovmi porabi za vzgojo rastlin, od tam pa prečiščena pride nazaj v akvarij. Za tak sistem pa je seveda potrebno veliko različnih filtrov in čistilnih naprav.

Kaj je trajnostni razvoj?
»Zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij,« je najpogosteje citirana in ena starejših definicij, ki jo je Svetovna komisija za okolje in razvoj v svojem poročilu zapisala že leta 1987. “Trajnostni razvoj pomeni, da namesto omejenih naravnih dobrin izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma,” je dejal finski premier Juha Sipilä, ki je recimo velik navdušenec nad »lesnim plinom«, na katerega je predelal svojo kočo in celo avtomobil. Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj povzema bistvo vseh definicij trajnostnega razvoja: ves svet je povezan sistem v prostoru in času.

Trajnostni razvoj zagotavlja gospodarski in družbeni razvoj ob hkratnem varovanju okolja, torej vključuje okoljske, gospodarske in socialne vidike. Glede na širino vidikov, ki jih trajnostni razvoj vključuje, ga lahko navežemo tudi na vse tematske sklope, ki vam jih nudimo v Ekoglobalu – posel, promet, gradnjo, energetiko, turizem in modo. Združeni narodi (ZN) imajo ključno vlogo pri spodbujanju trajnostnega razvoja na mednarodni ravni. Prav letos so izdelali akcijski načrt, z ambicioznim planom trajnostnega razvoja do leta 2030, predvsem glede zmanjšanja uporabe fosilnih goriv in izpustov toplogrednih plinov.

Še konec meseca oktobra se je zdelo, da bo Greenpeace izvedel revolucionarno dejanje v boju proti globalnemu onesnaževanju. Kupili naj bi namreč vse rudnike lignita in termoelektrarne v nemški pokrajini Lužice, ki so eden izmed največjih ogljičnih onesnaževalcev na svetu.

Švedski Greenpeace želi kupiti rudnike in termoelektrarne v nemški regiji Lužice (nemško Lausitz) na nemško-poljski meji. Po uspešno izvedenem nakupu bi Greenpeace rudnike in termoelektrarne zaprl, saj letno proizvedejo 65 milijonov ton ogljičnih emisij, kar je več kot celotna Švedska skupaj.

Si predstavljate, da pridete v trgovino, se ozrete naokoli in nikjer ne zasledite polic, polnih raznobarvnih izdelkov, takšnih in drugačnih oblik in materialov? Ne najdete embalaže vaših najljubših kosmičev? Pa testenin, čaja in celo pralnega praška? Ja, če pomislimo na hitro, bi se verjetno počutili malce zmedeni, saj je embalaža tisto, kar izdelke različnih blagovnih znamk na prvi pogled razlikuje med seboj. Velikokrat je tudi vzrok, da nek izdelek kupimo, saj nas premami lična in vabljiva zunanjost.

Trgovci vedo, na katera čustva morajo zaigrati, če želijo določen produkt prodati določeni ciljni skupini. Embalaža ni le pomembno marketinško orodje, ampak tudi skrbi za zaščito izdelka pred zunanjimi vplivi. Dobro zapakiran kruh zagotovo zdrži dlje mehak in svež od tistega, ki ga ne zavarujemo. Zapakirana sveža salama bo ostala okusna presenetljivo dolgo časa. Zagotovo je veliko prednosti pakiranja izdelkov, predvsem hrane, ampak je slika veliko bolj črno bela, kot si na prvi pogled lahko predstavljamo.

Prizadevanje evropskih proizvajalcev avtomobilov, da bi zaobšli načrte za zmanjšanje emisij ogljika iz avtomobilov in tovornjakov, je neprimeren poskus prenosa odgovornosti za zmanjšanje lastnih vplivov na podnebje, je v današnjem sporočilu za javnost opozorila mednarodna organizacija Transport & Environment (T&E).

Poročilo Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) skrajno pretirava o napredku avtomobilov v učinkovitosti porabe goriva, ki je bil narejen od leta 2005 - več kot polovica ga namreč ni bilo doseženih na cesti [1], vendar le v laboratoriju. Poročilo ACEA ravno tako priporoča preplastitev vseh evropskih cest z asfaltom z manjšim kotalnim uporom, ki bi po ocenah znašala vsaj 520 milijard EUR, kar je enako prihranku ogljika 1000 € na tono CO2. Trenutna cena ogljika v ETS je 5 € / tono.

Alpe Adria Green je na Upravnem sodišču uspela s pritožbo zaradi okoljske škode, ki je nastala zaradi nezakonitega ravnanja pri posegu v naravo in v zavarovano naravno ter kulturno dediščino na območju Triglavskega narodnega parka. Okoljska škoda je nastala zaradi vzdrževalnih del na 35 kv dalnovodu Jesenice- Kr. Gora, ki so bila izvedena s strani ELEKTRO GORENJSKA, podjetja za distribucijo električne energije, d.d., Kranj.

Alpe Adria Green je po pregledu prejete dokumentacije leta 2014, ki se je nanašala na vzdrževalna dela DV 35 kV Jesenice – Kranjska Gora in ogledu trase na zavarovanih območjih TNP, kjer so potekala t.i. vzdrževalna dela na predmetnem daljnovodu ugotovila, da s širitvijo gozdne poseke osnovnega koridorja trase daljnovoda niso upoštevani izdani Naravovarstveni pogoji in da gre z rekonstrukcijo objekta in postavitvijo novih, višjih stebrov obstoječega 35 kV daljnovoda za kršitev Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1). AAG je dne 22.8.2014, zato podala prijavo o nepravilnostih, ki so se nanašale na t.i. vzdrževalna dela na daljnovodu Jesenice - Kranjska Gora na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje.

DPRS smo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in na Ministrstvo za infrastrukturo(MzI), dne 27.11.2015 vložili zahtevo za vključitev društva kot stranskega udeleženca v postopek CPVO za AN OVE 2010 – 2020 in zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (IJZ).

(Objava na spletni strani DPRS http://www.dprs.si/sl/71-anove.html)

V okviru IJZ želimo pridobiti dokument AN OVE 2010-2020, okoljsko poročilo in drugo pomembno dokumentacijo povezano z AN OVE, npr. mnenja različnih organizacij, zlasti mnenja ZRSVN. Do sedaj smo prejeli samo dokumentacijo od ZRSVN, s področja njihove pristojnosti.

Tako se glasi slogan našega glavnega mesta, ki v letošnjem letu nosi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Prestolnica je prejela naziv, ker je po mnenju Evropske komisije naredila največ sprememb v kakovosti življenja v najkrajšem času. Čez celo leto se bodo odvijali številni dogodki, razdeljeni na tematske mesece.

Januar je tako že za nami in je bil v duhu zelene prestolnice posvečen pametnemu ravnanju z odpadki. Za organizacijo dogodkov v tem sklopu je poskrbelo komunalno podjetje Snaga, pri izvedbi aktivnosti pa smo priskočile na pomoč številne nevladne organizacije, tudi Ekologi brez meja.

KONČNO SMO DOBILI SPISEK PROIZVAJALCEV HRANE, KI V SVOJI PROIZVODNJI UPORABLJAJO GMO (GENSKO SPREMENJENE SUROVINE), NJIHOVI PROIZVODI PA SE NAHAJAJO NA NAŠEM TRŽIŠČU.

KER NAM NAZIVI PODJETIJ NE POVEDO VELIKO, VAM POSREDUJEMO ZNAMKE, POD KATERIMI SE TI PROIZVODI NAHAJAJO NA PRODAJNIH POLICAH. (VERJEMITE MI,  DA JE BOLJE, DA VAM NE POŠILJAM FOTOGRAFIJ LABORATORIJSKIH PODGAN, KI  JIH HRANIJO Z GM KORUZO - NJIHOVI TUMORJI SO GROZLJIVO VELIKI).

Naivno sem pričakoval, da bom lahko v miru odturistil par dni Turčije pred letno konferenco gibanja Let's do it. Že med pakiranjem pa je postalo jasno, da Vennov diagram želja in resničnosti izgleda takole: ŽELJE -REALNOST

Na hitro sem moral zaključiti pripravo novega projekta in bolj razdelati osnutek pripomb na glomazni program ravnanja z odpadki. Sledilo je poluspešno iskanje brezplačnega wifi signala po letališčih (s skorajšnjo zamudo leta) in skrajšana prva noč v hladnem hotelu.

Evropski parlament je podlegel pritisku držav proizvajalk avtomobilov in se strinjal z oslabitvijo omejitve za emisije dušikovih oksidov (NOx) iz novih dizelskih avtomobilov. Nova mejna vrednost za motorje Euro 6 je 168 mg NOx na km, kar je več kot dvakrat toliko, kot je bilo dogovorjeno v letu 2007 (80 mg / km).

Od leta 2020 pa bo vsem novim avtomobilom še vedno dovoljeno v zrak izpuščati 120 mg NOx/ km. V društvu Focus smo razočarani nad odločitvijo, ki bo ogrozila prizadevanja za čistejši evropski zrak in izboljšanje javnega zdravja.

Prejšnji vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije ter aktivist nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija udeležil usposabljanja v Bruslju. Usposabljanje je bilo namenjeno globljemu spoznavanju ISDS-ja ter novega predloga Evropske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad predstavil nekaj ključnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril nesmiselnost novega predloga Evropske komisije.

Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani piščanci, privatizacija voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali.

V Ustavi ta pravica ni dovolj dobro definirana, hkrati pa smo priča pritiskom korporativnega kapitala na privatiziranje vseh viroh, ki imajo potencial zaslužka. 

Nekaj strašljivega se v Evropi in Sloveniji dogaja na področju oskrbe z vodo in vodnimi viri. 

PRAVICA ZA VODO TEMELJNA PRAVICA ČLOVEKA Povzetek iz revije Zarja, avtor Dejan Ogrinec

Že leta 2013 je skupina 35 koalicijskih poslancev vložila predlog za spremembo 70.člena Slovenske ustave, v katero bi se zapisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba.

Biti zelen, bio ali eko pomeni predvsem dobro promocijo. To so ugotovila tudi podjetja, ki svoje izdelke vse pogosteje promovirajo s temi oznakami. Tako se na mnogih artiklih pojavljajo napisi kot “organsko”, “100% naravno”, “domače”, itd.

Problem teh je, da mnogokrat niso avtentični – prodajalci jih uporabljajo le zato, da pritegnejo pozornost. Kako torej ugotoviti, katere promocije so resnične in katere ne? Pripravili smo seznam nasvetov.

Ob Svetovnem dnevu mokrišč WWF Adria začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, s katero želi opozoriti na ogroženost sladkovodnih virov v Sloveniji in regiji

Znanstveniki so enotni, ko gre za neverjetno biotsko raznovrstnost Dinarskega loka, še posebno njegovih sladkovodnih ekosistemov. Reke, jezera in mokrišča v naši regiji so pod vse večjim pritiskom zaradi regulacije in izgradnje infrastrukture, kot so hidroelektrarne.

Da bi dvignili zavest o ekoloških storitvah, ki jih ohranjene reke in mokrišča nudijo ljudem, in izpostavili grožnje s katerimi se soočajo sladkovodni ekosistemi, WWF ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarja, začenja kampanjo »Naše reke, naše bogastvo!«, ki se bo izvajala preko socialnih omrežij vse do Svetovnega dneva varstva voda, 22. marca.

Varčevanje z naravnimi viri in energijo je okoljski, gospodarski in etični imperativ. Je pa tudi kreativni izziv: kako zadostiti potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja z manjšo porabo energije in materialov? Kako okoljske izzive preoblikovati v gospodarske priložnosti? Kako zmanjšati količine odpadkov in zagotoviti zadostne vire za prihodnje rodove?

Načela trajnostne proizvodnje in potrošnje živijo v treh zgodbah, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kulturno ekološko društvo Smetumet v prepoznavnem, oblikovalsko dovršenem in duhovitem slogu v slovenski družbi širi pripadnost ponovni uporabi in preprečevanju nastajanja odpadkov. Programsko orodje Varčni kuhar z omogočanjem boljšega načrtovanja obrokov v obratih javne prehrane pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane. Spletna platforma FoodPlus pa je namenjena prodaji prehranskih izdelkov, ki se jim izteka rok uporabnosti.

V proizvodih vodilnih znamk, ki izdelujejo oblačila za dejavnosti na prostem, so našli nevarne in obstojne kemikalije, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolja. Kljub njihovim trditvam o trajnosti in ljubezni do narave blagovne znamke kot so The North Face, Patagonia, Mammut, Columbia in Haglöfs še vedno uporabljajo PFC-je, da bi njihovo opremo naredili nepremočljivo, razkriva novo poročilo Greenpeacea. Poročilo "Puščanje sledi. Skrite nevarne kemikalije v opremi za dejavnosti na prostem” je bilo danes predstavljeno na novinarski konferenci na ISPO v Münchnu, največjem sejmu v Evropi za dejavnosti na prostem.

Greenpeace je testiral 40 izdelkov, ki so bili kupljeni v 19 različnih državah, tudi v Sloveniji. Nevarni PFC-ji niso bili najdeni le v oblačilih, temveč tudi v čevljih, šotorih, nahrbtnikih, vrveh in celo v spalnih vrečah. Zgolj v štirih izdelkih PFC-ji niso bili zaznani. Čeprav je večina znamk javno izjavila, da več ne uporablja nevarnih dolgoverižnih PFC-jev, so bili ti v visokih koncentracijah še vedno najdeni v 18 izdelkih.

NOAA je tudi uradno potrdila, da se naš planet še nikdar v zgodovini ni tako hitro segreval, kot se je v letu 2015. Strokovnjaki pravijo, da je 0,13 stopinje Celzija grozljivo veliko in da se bomo "skuhali" hitreje, kot smo mislili.

Povsem razumljivo je in prav nič nenavadno, če povemo, da je bilo leto 2015 po temperaturah spet krepko nad dolgoletnim povprečjem. Kar bi moglo skrbeti vse pristojne inštitucije, vse vlade svetovnih držav in tudi vse nas, pa je danes uradno potrjen podatek Ameriške agencije za atmosfero in oceane (NOAA), da temperatura na površju našega planeta še nikdar ni tako hitro rasla, kot je letos.

V prostorih Vlade Republike Slovenije je potekal posvet za Slovenijo brez zavržene hrane. Udeleženci iz različnih sektorjev - od pridelovalcev, predelovalcev, trgovcev, komunalnih in raziskovalnih institucij, do humanitarnih in nevladnih organizacij - so enoglasno podprli idejo o nadaljnjem sodelovanju na področju zmanjševanja zavržene hrane.

Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je v uvodu poudaril: "Mene osebno zelo muči ta problem. Gre za primarno moralno vprašanje, za moralni problem, kjer smo vsi zavezani k ukrepanju." Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dodala, "da moramo ukrepati s preprečevanjem, spodbujanjem rabe odpadkov kot surovin ter zmanjšanjem odlaganja odpadkov." Urša Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja je izpostavila potrebo po skupni platformi, javni zavezi deležnikov in predvsem novo hierarhijo ravnanja z odpadno hrano, "kjer poleg preprečevanja nastajanja dajemo prednost rabi viškov hrane za ljudi ter pouporabo v industriji in za krmo živali."

V okviru projekta FUSIONS so bili razviti preliminarni kriteriji za ocenjevanje socio-ekonomskih in okoljskih vplivov zavržene hrane. Sledi nekaj rezultatov posameznih analiz.

Emisij povezanih z zavrženo hrano v EU-28 je približno toliko kot celotnih izpustov toplogrednih plinov na Nizozemskem

Analiza je upoštevala celotni življenski krog odpadne hrane. Ubrali so dva pristopa: od spodaj navzgor s sledenjem indikatorskim izdelkom in obratno, z začetkom pri skupnih emisijah med posameznimi koraki proizvodnje. Čeprav sta oba dala podobne rezultate, je prvi bolj koristen za hitre ocene podnebnih vplivov, drugi pa bolj v smislu možnih ukrepov na ravni izdelkov in podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Z drugim pristopom je možno izračunat tudi vpliv odpadne hrane na zakisanje in evtrofikacijo voda.