ZPSTest kosilnic
Potrošniške organizacije so pod drobnogled tokrat postavile 60 kosilnic (12 akumulatorskih, 20 električnih in 28 bencinskih kosilnic), 25 izmed teh jih lahko kupite tudi v slovenskih trgovinah. Če so še na lanskem testiranju akumulatorski modeli kosilnic zgolj pokukali na trg, je bila letos najboljša kosilnica na testu prav akumulatorska.

Med testiranimi modeli letos ni bilo slabih izdelkov, zato so skupne testne ocene precej dobre, res pa je, da so med kosilnicami nekatere razlike, ki poleg cene vplivajo na izbiro posameznega modela. Preizkus varnosti in trajnosti modelom ni delal preglavic in vse kosilnice bomo lahko več let uporabljali brez težav, po zaključku testiranja menijo na ZPS.

Široka koalicija podjetij, mest, sindikatov in civilno-družbenih organizacij voditelje EU poziva k okrepitvi podnebnega ukrepanja
Na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je na sedežu Združenih narodov več kot 150 držav podpisalo Pariški dogovor. To je signal nadaljnjega in okrepljenega podnebnega ukrepanja na globalni ravni. Ob tem široka koalicija podjetij, sindikatov, mest in civilno-družbenih organizacij voditelje EU poziva k spoštovanju Pariškega dogovora in zagotavljanju skladnosti med cilji dogovora in evropskimi podnebnimi cilji.

Slovesnost ob podpisovanju dogovora bo pomemben korak na poti k začetku veljavnosti Pariškega dogovora, a bo hkrati tudi najenostavnejši del naloge. Pravi test zavezanosti k doseganju ciljev dogovora bosta njegova ratifikacija in izvajanje.

SADJE NAJ BO PRAVIČNO!
Na svetovni dan banan je Društvo Focus in Zadruga Buna sta začele z kampanjo Komu služijo banane? Sadje naj bo pravično, ki bo razkrila od kod prihaja (tropsko) sadje, kako pride do nas in kaj doživi na svoji poti.

Z akcijo Komu služijo banane? se tudi v Sloveniji začenja kampanja osveščanja Sadje naj bo pravično, ki nagovarja trgovske verige, da nehajo zniževati cene odkupa (tropskega) sadja pod mejo vzdržnega na račun uničenega okolja in pridelovalcev, ki v trgovski verigi banan nimajo možnosti dostojnega preživetja, je povedala Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Cena goriva ni zgolj ta, ki jo plačamo na bencinskem servisu, tako kot okoljska škoda goriva ni zgolj ta, ki jo povzročimo z našo vožnjo. Ogromne obremenitve okolja nastanejo tudi pri pridobivanju različnih vrst goriva. Društvo Focus objavlja spletno razstavo, ki prikazuje le delček zgodbe v ozadju polnega rezervoarja, ki je velikokrat zamolčana.

Dnevno na svetu porabimo 91 milijonov sodčkov nafte na dan [1], približno 160 ton vsako sekiundo, večinoma za transport. Promet je odgovoren za približno četrtino emisij toplogrednih plinov v EU (v Sloveniji za tretjino) in je za energetiko drugi največji sektor po izpustih toplogrednih plinov. [2] Razstava razkriva, kateri so najbolj uničujoči viri pogonskih goriv.

Lokalne skupnosti igrajo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Elektrika in ogrevanje za občinske zgradbe, občinski vozni park in ulična razsvetljava so področja, kjer imajo občine popoln nadzor in lahko samostojno uvajajo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in uporabo energije iz obnovljivih virov.

Številne slovenske občine pri tem delajo velike korake, saj prepoznavajo sinergijske koristi ustvarjenih javnofinančnih prihrankov, poslovnih priložnosti in kakovostnih delovnih mest, povečane samooskrbnosti in izboljšanega življenjskega standarda občanov. Zaradi stalnega zmanjševanja obremenitev okolja z načrtnim in postopnim delom na različnih področjih učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije je Občina Zagorje ena od dobrih praks, ki jih je Umanotera izbrala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

Na Dunaju se že dalj časa osredotočajo na pridobivanje okolju prijazne energije. Mestno energetsko podjetje „Wien Energie“ meščanom ponuja soudeležbo pri modelu trajnostnih virov energije z vgradnjo sončnih elektrarn. Trenutno z eko elektriko oskrbujejo 800.000 ljudi, do leta 2030 jih želijo 1,5 milijonov.

Sonce je center našega osončja in skrbi za življenje na Zemlji, medtem je veda za pridobivanje njegove energije (fotovoltaika) še sorazmerno mlada. Prve silicijske solarne celice so bile zgrajene leta 1954 in od petdesetih let prejšnjega stoletja je tehnika tudi na tem področju bistveno napredovala. V primerjavi z izkoriščanjem vetrne energije, ki je zaradi potreb po več prostora zanimiva predvsem na podeželju, pa je pridobivanje sončne energije vse bolj razširjeno predvsem v mestih.

Evropska komisija je decembra lani objavila drugo verzijo svežnja o prehodu v krožno gospodarstvo, ki je nastal kot odziv na vedno bolj tvegano okolje, v katerem deluje gospodarstvo Unije. Zakaj? EU je največji svetovni uvoznik naravnih virov, trenutno je 20 materialov na seznamu tistih, za katere velja, da je njihova dobava že na kritični točki.

V zadnjem desetletju smo priča večjim nihanjem cen kovin in kmetijskih pridelkov kot v kateremkoli desetletju 20. stoletja. Podnebne spremembe, degradacija prsti in onesnaženje svetovnih morij postajajo vedno bolj očitni. Prehod v krožno gospodarstvo je torej nuja in ne več izbira.

V okviru svežnja je Evropska komisija predlagala širok nabor ukrepov in sprememb zakonodaje: od okolju prijaznega oblikovanja, zavržene hrane, plastike, ponovne uporabe vode, kemikalij, zelenih javnih naročil, potrošnje in inovacij. Prve so na vrsti spremembe  direktiv, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odpadke razume kot vir sekundarnih surovin za svoje gospodarstvo.

Skoraj polovica vseh naravnih spomenikov UNESCO-ve svetovne naravne dediščine je ogroženih zaradi različnih škodljivih industrijskih dejavnosti, navaja novo poročilo WWF (Svetovne organizacije za varstvo narave). Čepravi ti kraji zagotavljajo številne osnovne storitve za ljudi in okolje, so povsod po svetu v nevarnosti zaradi dejavnosti, kot so iskanje nafte in plina, rudarstvo in nezakonita sečnja.

Poročilo Zaščita ljudi skozi ohranjanje narave: območja svetovne naravne dediščine kot gonilo trajnostnega razvoja, ki so ga za WWF pripravili Dalberg Global Development Advisors, kaže, da svetovna naravna dediščina skozi varstvo okolja prispeva h gospodarskemu in družbenemu razvoju lokalnih skupnosti, hkrati pa poročilo opozarja na napake pri varstvu teh območij izjemne univerzalne vrednosti.

Projekt Moja reka si, ki že 7. leto teče v organizaciji Coca-Cola Slovenija in Ministrstva za okolje in prostor v partnerstvu z Mednarodno komisijo za savski bazen, v letu 2016 povezuje čistilne akcije, ki potekajo v Sloveniji. S promocijo čistilnih akcij, ki jih v Sloveniji organizirajo različna društva, klubi in posamezniki, želimo organizatorje podpreti, da bo njihov glas močnejši in najboljše tudi nagraditi za njihovo prostovoljno delo.

Vsi organizatorji čistilnih akcij, ki se bodo prijavili v projekt na spletnem mestu mojareka.si in po opravljeni akciji posredovali podatke o številu udeležencev, obsegu očiščenega območja in o količini zbranih odpadkov, bodo ob 1. juniju 2016, Svetovnem dnevu Save, prejeli priznanje organizatorjev projekta Moja reka si. Najboljši med njimi pa bodo prejeli tudi denarne nagrade.

Proces je preizkušen samo na laboratorijski ravni
Znanstveniki ameriške univerze UCLA v laboratoriju razvijajo postopek, s katerim bi ujeti CO2 lahko spremenili v nadomestek za cement. Termoelektrarne in tudi sama proizvodnja cementa sta dva velika onesnaževalca planeta z emisijami ogljikovega dioksida, piše portal IFLScience.

Znanstveniki UCLE pa so razvili postopek, s katerim ujeti CO2 s pomočjo dodajanja apnenca lahko preobrazijo v nov material, imenovan CO2NCRETE (concrete v angleščini pomeni beton op. a.), ki se ga nato proizvaja s 3D-tiskalniki.

Ogromen razmah lubadarja v zadnjih letih in s tem povezana škoda
Odločitev poljske vlade, da s povečanjem sečnje korenito poseže v Beloveško puščo, ki velja za zadnji ostanek pragozda v Evropi in je domovanje evropskega bizona, je naletela na kritike doma in v tujini.

Beloveška pušča je obsežno območje na meji med Poljsko in Belorusijo, ki se skupno razteza na več kot tri tisoč kvadratnih kilometrih, od katerih je polovica zaščitena v obliki čezmejnega narodnega parka in vključena na seznam Unescove svetovne dediščine. Večina narodnega parka je na beloruski strani, medtem ko je na Poljskem zavarovanih okoli 150 kvadratnih kilometrov gozda oziroma šestina poljskega dela Beloveške pušče.

Vsak dan spreminjajoča se moda. Novi stili in gore poceni oblačil. Dosegljivih prav vsakemu potrošniku. Za Pravo ceno. Neverjetna sla po čim večjih dobičkih. Na vse ali nič. Film, ki ti dejansko da misliti. Ne le o ureditvi sveta, prevladi bogatega zahoda in materializma na eni strani ter nehumanem izkoriščanju ljudi na drugem koncu sveta. Ampak tudi o sebi. Zagotovo se je veliko gledalcev, tako kot jaz, prepoznalo v filmu. Razprodaje, šoping v Londonu, tri za dva, božični popusti ... ali res potrebujemo tako veliko oblačil?

Kruto dejstvo je, da si danes povprečen človek (ki nima talenta za šivanje) s povprečno plačo sploh ne more privoščiti drugih novih oblačil kot teh, narejenih na daljnem vzhodu. Vsa tekstilna podjetja so svoje proizvodnje preselila v ta del sveta, saj z zelo nizkimi stroški dela grabijo zelo velike dobičke.

Ekološko in lokalno = podnebju prijazno
Ker je ekološko pridelana in na lokalnem trgu prodana hrana podnebju najprijaznejši način preskrbe s hrano, Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavlja tri dobre prakse, ki vsaka na svoj način povečuje delež domače, na sonaraven način pridelane hrane v prehrani Slovencev, hkrati pa si prizadeva zagotoviti pravično plačilo in preživetje tradicionalnih slovenskih kmetij.

Zadruga Dobrina povezuje pridelovalce in predelovalce iz več kot 30 majhnih kmetij z območja Slovenskih goric. Usmerja jih v ekološko kmetovanje in z lokalnimi pridelki oskrbuje šole, vrtce in domove za starejše. Mariborčanom omogoča nakup svežega sadja in zelenjave ter drugih domačih dobrot v lastni trgovini v Tkalskem prehodu ter preko sistema zabojčkov in v spletni trgovini.

Društvo Planet Zemlja je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Mira Cerarja, razpisalo že sedmi vseslovenski natečaj za naziv PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA OBČINA. Gre za natečaj, kjer strokovnjaki z enajstih različnih področij ugotavljajo stanje v lokalnih skupnostih, v povezavi z vplivom na ljudi, naravo in okolje.

Cilj natečaja je dvig zavesti o vplivu vseh odločitev lokalnih oblasti na okolje in s tem na kakovost bivanja občank in občanov. Do cilja vodi organizatorja sodelovanje s pristojnimi ustanovami (Zavod za gozdove RS, Direktorat za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, Nacionalni institut za javno zdravje,  zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Gradbeni institut ZRMK, Zavod za varno igro, Zavod za varstvo narave in društvo Planet Zemlja).

Po rekordno topli zimi se je arktični led zmanjšal na rekordno nizko raven. Na dan 2. marca je dosegel nov absolutni minimum in pokriva le še 14.478.000 km2. Če količina ledu letos ne bo več narasla, bo to doslej najmanjša površina arktičnega morskega ledu zabeležena v zgodovini.

Rekordno mala površina ledu ima velik vpliv na arktične živali in rastline. Nove mame polarnih medvedov, ki so v tej zimi skotile mladiče, prihajajo iz svojih brlogih in po dolgem postu potrebujejo hiter dostop do ledu, da bi se nahranile in si povrnile moči.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Zadeva: Predlog za umik določbe n) 3.č člena Dopolnjenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E). Povzročitev škode in bistvena kršitev temeljnih načel Energetskega zakona, Zakona o varstvu okolja in Aarhuške konvencije.

Alpe Adria Green v sodelovanju z Civilno iniciativo Brkini ter Civilno iniciativo za zaščito Senožeških Brd, poziva vse poslance DZ, da skrbno preučite omenjene kršitve in odpravite nepravilnosti v predlogu zakona in sicer:

Danes se zaključuje kampanja »Naše reke, naše bogastvo!«, s katero je WWF Adria opozorila na ogroženost naših rek in mokrišč

Na svetovni dan voda, ki ga praznujemo danes, WWF Adria želi sporočiti, da so naše reke, naše bogastvo, kot je bil tudi naziv njihove kampanje, ter da moramo z njimi upravljati trajnostno. Le tako bomo ohranili zdrave in naravne reke in močvirja ter storitve, ki jih zagotavljajo ljudem, živalim in rastlinam, in tako ostali dober primer ostalim državam Evrope.

V organizaciji društva Zelena akcija iz Zagreba ter komunalnega podjetja PRE-KOM iz Preloga, je prvih sedem hrvaških občin 24. februarja 2016 podpisalo Zero Waste načrte. Gre za že danes najuspešnejše občine na področju ravnanja z odpadki, ki so se zavezale do leta 2020 doseči ambiciozen cilj 70 % ločenega zbiranja.

Na konferenci so sodelovali Slaven Dobrović, minister za varstvo okolja in narave ter njegova namestnica Lidija Runko Lutteberger, Sven Muller, direktor Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, namestnica ministra za podjetništvo in obrt, župani, komunalna podjetja ter Erika Oblak, predstavnica Zero Waste Europe. Na konferenci je sodelovalo 18 okoljevarstvenih organizacij koalicije Zero Waste Hrvatska, ki se zavzema za vzpostavitev trajnostnega in pravičnega sistema ravnanja z odpadki. Po konferenci so se organizacije sestale z namestnico ministra za okolje, ga. Luttenberger in razpravljale o sistemu ravnanja z odpadki na Hrvaškem.

Po desetih letih pozornega spremljanja vsega, kar nam ponuja potrošniška družba, ugotavljamo, da je vse težje in včasih celo nemogoče priti do objektivne ocene o tem, ali nam bo kak izdelek oziroma storitev koristila ali škodovala. 

Praviloma za morebitna tveganja izvemo šele po dolgih letih uporabe. Navadno takrat, ko je škoda storjena – in ko nam že ponujajo kak drug izdelek ali storitev, s katero naj bi to škodo popravili. Primerov za to je nešteto, zato se nam zdi škoda zapravljati strani za vnovično naštevanje nečednosti, o katerih smo že veliko pisali.

Leto 2015 nam bo ostalo v spominu kot najtoplejše v zgodovini in hkrati eno od najpomembnejših let v boju proti podnebnim spremembam. WWF v okviru Ure za Zemljo (Earth Hour) poziva ljudi po vsem svetu, da še naprej vztrajajo s pritiskom in postanejo del globalnega gibanja za boj proti podnebnim spremembam. Letos bomo Uro za Zemljo praznovali v soboto, 19. marca, od 20.30 do 21:30.

»WWF poziva vsa slovenska mesta in občine, da se pridružijo Uri za Zemljo in ugasnejo javno in dekorativno razsvetljavo na svojih trgih in najpomembnejših znamenitostih. Državljani so prav tako vabljeni, da pokažejo, da se zavzemajo za podnebne ukrepe – na svojih osebnih profilih na družabnih omrežjih: od doniranja svojega Facebook profila za ozaveščanje o podnebnih spremembah, do namestitve Earth Hour filtra na njihovo Facebook ali Twitter profilno sliko. Tako lahko uporabniki socialnih omrežij s samo nekaj kliki pokažejo svojim prijateljem in sledilcem, da skrbijo za naš planet,« je povedal Martin Šolar, direktor WWF Adria.

Francija bo še letos zaprla jedrsko elektrarno Fessenheim blizu nemške in švicarske meje, ki je francoska najstarejša še delujoča nuklearka.

Novico je objavila francoska ministrica za gradnjo stanovanj in življenjsko okolje Emmanuelle Cosse, s čimer so v Parizu potrdili hude nepravilnosti v omenjeni jedrski elektrarni Fessenheim. Ministrica iz vrst stranke Zelenih se je tako odločno odzvala na pozive Nemčije k zaprtju jedrske elektrarne, potem ko so mediji razkrili, da so bile posledice prekinitve delovanja jedrske elektrarne aprila 2014 veliko hujše, kot je bilo predstavljeno v javnosti.

Pred dobrim letom in pol smo odločno stopili na pot družbe brez odpadkov. Postali smo del velike množice organizacij in posameznikov, ki se zavedajo, da je za dobro prihodnost potrebno storiti korake že zdaj! Tudi, ali pa še posebej, na področju ravnanja z odpadki.

Kot nacionalna organizacija za Slovenijo v mreži Zero Waste Europe smo naredili živo tudi mrežo Zero Waste Slovenija, ki v tem trenutku združuje 6 lokalnih skupnosti, priprave na vstop pa potekajo v več kot desetih. Program Zero Waste postaja osnova za pogovore tudi širše - v gospodarskem, izobraževalnem in drugih sektorjih.

Zero Waste vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega.

Ravnanje z odpadki ima velik potencial na področju zniževanja porabe energije. V življenjskem ciklu izdelkov se je največ porabi pri pridobivanju surovin, izdelavi in v času uporabe. Preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, reciklaža in kompostiranje ter oblikovanje izdelkov in ekoinovacije, ki jih omogočajo, zato pomembno zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov.