V začetku junija 2004 je bil vzpostavljen informacijski sistem Prostovoljstvo.org, ki je del širšega programa Slovenske filantropije, imenovanega Aktivnosti za širjenje prostovoljstva v Sloveniji.

Osnovni namen vzpostavitve spletnega portala je bil omogočiti iskalcem prostovoljskega dela čim hitrejši in lažji dostop do informacij, ki bi jim pomagale k odločitvi za prostovoljsko delo. Vzporedno želimo omogočiti organizacijam, ki za svoje delo potrebujejo prostovoljce, da se potencialnim prostovoljcem lahko predstavijo na enem mestu in tudi poiščejo informacije o ostalih programih prostovoljskega dela.

Trenutno so v informacijski sistem Prostovoljstvo.org vključene 303 organizacije. Naš cilj je vključiti vse organizacije, ki v svoje programe vključujejo prostovoljce, da bi bile informacije o možnosti vključitve v prostovoljske programe čim bolj popolne.

Na spodnjem linku lahko z vsakodnevnim klikom omogočite vsaj eni osebi preživetje. Sponzorji strani financirajo en obrok hrane za vsak klik in jo razdelijo tistim, ki jo potrebrebujejo. Na isti strani se da na podoben način zbirati denar za otroško zdravstvo, pomoč živalim, omejevanje izsekave gozdov in drugim.
Posvetite 5 minut svojega vsakdana in z nekaj kliki pomagajte.

www.thehungersite.com

Pripis uredništva: Veliko ljudi nas sprašuje, če vemo kako tečejo stvari v Gibanju, zato sedaj objavljamo zadnje informacije v zvezi s tem.

Iz spletne strani gibanja:

Spoštovani člani in simpatizerji Gibanja za pravičnost in razvoj

Kar nekaj se vas je v teh tednih javilo na naš internetni naslov. Vsem se zahvaljujem za zanimanje in za pripravljenost na sodelovanje v Gibanju. V naslednjem tednu naj bi bila internetna stran usposobljena za vašo medsebojno komunikacijo o posameznih temah.
V tem času sem vam pisal svoje Misli dneva. Kar nekaj se jih je zvrstilo. Zdaj jih bomo ponovili, da ne bi prehitro šle mimo vas. Navsezadnje govorijo o dejavnosti Gibanja. Govorijo s smislu življenja in o zavedanju. Prav to pa je naš temeljni namen. Zavedanje.

Akcija Svetovni klic k akciji zoper revščino (Global Call To Action Against Poverty) - s kratico GCAP ali Make Poverty History, kot je znana v Veliki Britaniji, se je začela v lanskem letu kot mednarodna zveza organizacij, mrež in nacionalnih kampanj za poziv svetovnim voditeljem, da delujejo v smeri izkoreninjanja vzrokov revščine na svetu, za povečano pomoč državam v razvoju in odpis dolgov najrevnejšim ter za upoštevanje milenijskih razvojnih ciljev, ki so jih sprejeli svetovni voditelji leta 2000.

Akcija je v letu 2005 aktivno mobilizirala 31 milijonov ljudi po vsem svetu, sodelovalo pa je
preko 1500 organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij, sindikatov, verskih organizacij, ženskih skupin in nešteti posamezniki celega sveta.

V okviru akcije so bili med drugim tudi odmevni koncerti Live 8 (Bob Geldof, Bono, Paul McCartney itd.), ki jih je spremljalo okoli 3 milijarde gledalcev, za ozaveščanje glede problema revščine, dolgov najrevnejših držav in pravične trgovinske ureditve in zbiranja sredstev za žrtve revščine.

Kaj storiti za boljši svet ? A je dovolj da vsake toliko časa nekaj prispevamo dobrodelnim ustanovam in se s takim dejanjem nekako otresemo slabe vesti !?

Vsekakor vsaka taka akcija nekemu človeku prinese veselje, izboljšanje življenske situacije ali mogoče kaj več. Toda ob vseh mojih izkušnjah se že nekaj časa pridružujem tistim, ki pravijo..."Ne dajajte jim rib, naučite jih ribariti". Pa, da ne bo pomote, ne mislim zgolj na hrano!! Ob pogledu z nekega zornega kota, verjetno tudi zadnja akcija pomoči za Darfur, seva kot zgled humanitarnosti našega predsednika in nas Slovencev, resnica je, da bo njegovo delovanje rešilo nekaj ljudi lakote verjetno gotove smrti, resnica je, da je s tem dejanjem in akcijo malo predramil birokrate in funkcionarje po steklenih stavbah...resnica pa je še nekaj drugega, da se s tem dejanjem niti za milimeter ni zmanjšal vzrok zaradi česar je kriza v Darfurju sploh nastala.

Poleg tega je takih kriz po svetu še na ducate. Pa prav vojaške sile, ki naj bi bile na podobnih območjih predvsem za vzpostavitev miru, reda, discipline in vzgled vsem ostalim počnejo milo rečeno največje svinjarije.

V soboto se je v Slovenijo vrnil svetovni popotnik za mir, Matej Sedmak, ki ga nekateri poznamo tudi pod imenom Peacehiker.

Njegovo potovanje je dokaz o uresničenih sanjah, letenju na krilih domišljije in brezpogojnem zaupanju v dobroto univerzuma.

Velika ideja njegovega duhovnega potovanja pa je želja, da bi vsi ljudje na svetu poenotili svoje želje o sanjskem svetu, torej si sploh priznali kakšne so naše sanje in kakšen svet želimo.

Že razmišljate kakšne so vaše sanje in kakšen bo vaš sanjski svet? Morda bomo Slovenci tisti, ki bomo dobili možnost, da sanje na državni ravni povemo prvi...

Za začetek lahko naredimo en preizkus na Pozitivkah in v komentarjih v ta članek napišemo svoje sanje o tem, kakšen svet si zares želimo!

Trenutno se nahajam v hotelu znotraj letališča v Istanbulu. Nisem mogel vstopiti v Turčijo, ker nimam vize. Absurdno. Še en udarec nedorasle družbe.

Pred dobro uro me je mama v emailu spomnila, da je danes zadnja noč, ko spim v tuji postelji. Jutri bom že sladko spal v postelji, ki se je vse predobro spominjam.

Še dobrih 12 ur me loči do stopinje na domačo zemljo (letalo pristane na Brniku okrog 3 popoldne) in z vami bi rad delil dokument, za katerega čutim, da bi marsikomu na svetu vlil upanje na lepšo prihodnost - SANJSKI SVET 2100.

Popotnik Matej Sedmak - Peacehiker, čigar zgodbe s poti smo spremljali na Pozitivkah, se po več kot 2 letih potovanja po svetu vrača domov v soboto, 11.marca.

Odpravil se je z nahrbtnikom in praktično brez denarja ter vizumov, prepotoval svet od Mehike do Japonske in Indije...in spoznal preproste domačine, popotnike, bogataše, duhovne voditelje in predsednike držav...Po poti je napisal projekt En svet.

Študent Matej Sedmak bo z letalom pristal na Brniku v soboto, 11.marca okoli 15.30. ure. Pričakali ga bodo prijatelji, vabljeni tudi vsi simpatizerji in mediji.

Javljanje s konference z Vladimirjem Megrejem v Egiptu.

Na kratko se oglašam iz Egipta iz mondenega letovišča Sharm el Sheikh s konference založnikov knjig o Anastaziji. Tukaj so Vladimir Megre in nekaj spremljevalcev iz Rusije, predstavniki iz Nemčije, Poljske, Češke, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Švice, Romunije, Portugalske in seveda Slovenije... Naslednjič naj bi nas bilo še več.

Organizacija je Rusko-Balkanska, kar si verjetno ni težko predstavljati. Malo nas "ven vleče" Vladimir Jan iz Nemčije s svojo Nemško točnostjo. Veliko smo se ze pogovarjali, se dobro spoznali in videli, da smo vsi precej nenavadni, vsak po svoje. Praktično ni profesionalcev, ki bi stvar delali zaradi denarja, vsi smo pri stvari s srcem, na konferenco smo prišli iz ljubezni do čudovitih idej Anastazije in Vladimirja Megreja.

V rokah imam letalsko karto Delhi - Moskva - Ljubljana in na Brnik priletim v soboto 11.marca ob 15.25. prek Istambula.
. Prav tako imam pri sebi več kot tisoč dolarjev gotovine. Za nekatere ljudi se potovanje konča, ko jim zmanjka denarja, hehe... Meni se je koncčlo, ko sem denar dobil.

Huh. Tokrat sem dobil sponzorja na najbolj neobičajen način. Še nikoli v zadnjem letu in sedmih mesecih nisem tega storil. Vas zanima kako? Najprej o tem, kje in kako sem zdaj...

Sem v mestecu Rishikesh, čudovito mestece ob visokem toku reke Ganges, od koder se začenjajo odprave v vrhove Himalaje. Danes sem se potopil v ledeno reko Ganges.

Žalosti, zelo me žalosti dejstvo, da je večina ljudi tako zagledanih samo v sebe in v svojo dobrobit in razkošje, da jim ni mar za druge revne, trpeče, lačne. zavržene.Ne poznajo smisla življenja, ne zavedajo se , da smo po smrti vsi enaki.

Ko poskušaš potrkati na njihovo vest spoznaš, da je ali nimajo ali pa ostajajo brez občutka za druge, pomoči potrebne samo zato, ker se bojijo posmeha ostalih bogatinov.Za vsakega dobromislečega čkoveka, ki želi pomagati imajo razlago, da je le ta nor, bolan ali pa se ustrašijo, da bi morda le prebudil njihovo vest, ki je globoko zakopana v njih, in bodo zaradi tega morda potem malenkost manj razkošno živeli, če bodo pomagali drugim, pomoči potrebnim.

Ne znajo ali nočejo se vživeti v bolečino trpinčenih in lačnih otrok, bolnih od sveta pozabljenih starostnikov, niti v grozo in strah zavrženih živali, ki milo čakajo ob cesti ali celo sredi mesta in vasi, da jih bo nekdo le rešil lakote, zavrženosti in jim ponudil topel dom.Brezsrčni ljudje pogledajo proč in si mislijo, da bo že kdo drug poskrbel zanje.
Kako lepo bi bilo, ko bi vsaj v Sloveniji ne bilo nobenega lačnega in trpečega otroka in ne živali.

Začenjamo z novo akcijo, v kateri bomo zbirali kovance. Teh obtežilnikov denarnic se velikokrat skušamo otresti - prepustimo jih blagajničarki ali jih položimo v dlan človeka pred trgovino. Dostikrat se nam tudi valjajo po raznih vrečkah in predalih, hranilnikih ali kje drugje. Naj kovanci postanejo koristni tudi drugače!


Ko boste naslednjič v situaciji, ko ne boste vedli kam s kovancem za tolar ali dva, se spomnite na nas!
Spomnite se na vse stotine živali, ki jim moramo plačati pregled ali sterilizacijo! Odnesite malo kovinsko vrednost domov in jo shranite.
Če boste tako počeli naslednja dva meseca in pol, boste prav gotovo zbrali zajeten kovinski kupček. Takrat boste nekega lepega sobotnega dopoldneva, ki ga bomo določili glede na vremenske napovedi, toplo vabljeni na srečanje. Kje in kaj se bo točno dogajalo, bomo še objavili, glavni namen dogodka pa bo stehtati zbrana sredstva in ugotoviti, koliko kilogramov čuta do živali lahko zberemo, če združimo sile. Drobna vsakodnevna pozornost vsakega od nas, lahko - sešteta s prizadevanji vseh ostalih - naredi ogromno. Tako kot pri odnosu do živali: če vsak med nami vsak dan stori nekaj malega za dobrobit živali, bomo skupaj spremenili svet. Kot snežinke, ki same zase ne tehtajo skoraj nič, združene pa zlomijo krepko vejo...

Moj sin Benjamin, star 22 let, je novembra 2005, zbolel za AKUTNO LINFOBLASTNO LEUKEMIJO z oznako T, kar pomeni da je bolezen zelo agresivna, sin ima trenutno tretji cikl kemo terapije in edina možnost za ciljno ozdravitev je presaditev kostnega mozga, žal pa je tu tudi bitka z časom: hitrejša je presaditev, večja je možnost ozdravitve.

V slovenskem registru darovalcev krvotvornih matičnih celic, ki deluje na Zavodu RS za transfuzijo medicine, je zdaj nekaj nad 4000 prostovoljcev, kritična masa ljudi pa bi bila za pribl.10 000 prostovoljcev.

Sam postopek za vpis darovalcev v register je naslednji:
Oglasite se v Centru za tipizacijo tkiv, Šlajmarjeva 6, Lj.(zavod za transfuzijo krvi, med novo porodnišnico in reševalno postajo)vsako sredo od 10h-12h, ali pokličite na tel.01- 5438227, 01- 5438220, (ga.Cvetka Flajs in ga.Marjeta Vaje Jeras sta osebi na kateri se lahko obrnete vsak dan med 9h-12h) in se dogovorite, starostna omejitev je med 18 - 50 leta, ki nimajo neke avtoimunske bolezni, hepatitisa, tudi krvna skupina ni važna, ker gre za matične celice, oziroma pomembnih je 6 komponent, ki se morajo ujemati z bolnikom.

Čudež na bangalorskem letališču
25.2.2006 08:10
V ZRAKU

"Dobrodošli na letalu KingFisher, želimo vam prijetno izkušnjo!"

To je moj prvi polet s to letalsko družbo. Kingsfisher velja za eno najbolj luksuznih letalskih družb v Indiji. Imajo najnovejše modele letal, veliko prostora med sedeži celo v ekonomičnem razredu in zabavo med poletom. Prav tako imajo odlično izbiro lokalne kuhinje.

"Da, prosim. Dva pomarančna soka."
"Katero kosilo boste izbali, severno ali južno indijsko?" me je vprašala stevardesa. Imela ke tako čudovit nasmeh !
"Vegetarijansko, prosim."
"Hm, ali lahko dobim oba…?"

Društvo TIGR in osnovna šola Dobrovo sta včeraj pripravila na cerovskem pokopališču komemoracijo v spomin na Mirka Brezavščka, ki je komaj 13-letni umrl pred 75 leti za posledicami mučenja v fašističnih zaporih. Brezavšček je bil član bratovščine Črni bratje. Spomin nanj so obudili mnogi domačini, predsednik društva TIGR Franjo Batagelj in šolarji s kulturnim programom.

Včeraj, 21. februaruja je Rodoljubno društvo TIGR v Znanstveno raziskovalnem središču Univerze na Primorskem v Kopru predstavilo širši javnosti knjigo Povest in resnična zgodba ČRNI BRATJE Franceta Bevka in dr. Mire Cenčičeve.

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes v indijskem mestu Bangalore udeležil svečanosti ob 25-letnici delovanja mednarodne nevladne organizacije - fundacije Art of Living, ki jo je ustanovil Sri Sri Ravi Shankar.

Slovenski predsednik, ki je kot prvi častni gost nagovoril prisotne, je uvodoma dejal, da smo vsi ljudje med seboj povezani in si moramo skupaj prizadevati za boljši svet.

Z dr. Drnovškom sva se toplo poslovila in videl sem kolono vladnih vozil, kako izginja za razsvetljeno kovinsko ograjo. Nekaj časa sem še ostal na kamnitem vhodu in se nato vrnil v hotel.

DRNOVŠEK - INDIJSKA ZVEZDA!

Včeraj zvečer smo na letališču pričakali predsednika. Sledil je zanimiv intervju z ekipo nacionalne televizije, dolgočasen protokol, odhod proti hotelu in okusna večerja. Zjutraj sem se predsedniku pridružil v trgovini z glasbili in nato osebnim srečanjem njegove svetosti Sri Sri Ravishankarja, skupaj z indijskimi svetniki. Prvič sem letel s helikopterjem. Nato smo šli zvečer na samo prireditev in celotna delegacija smo se namestili na velikanskem odru, ki je gostil okrog 150 eminentnih gostov in skoraj 4000-članski orkester.

Zadaj za soji žarometov in kamerami vseh svetovnih televizij, sem videl stotisoče obrazov. Množica ljudi iz več kot 140 držav je prišla na praznovanje obletnice največje nevladne organizacije ART OF LIVING. V zadnjih 25 letih so se dotaknili življenj več kot 20 milijonov ljudi. Zdaj lahko med te ljudi štejem tudi sebe. Pred začetkom uradnega dela prireditve sem namreč naredil osnovni tečaj Sudharshan Kriya, ki mi je pokazal čudovito metodo, kako ostati večino časa na visokem nivoju energije in preprosto srečen. Kipel sem od ponosa, ko so kot prvega državnika na oder poklicali Drnovška.

ZADNJI DNEVI POTOVANJA

Pred letom in pol sem zapustil Slovenijo kot neznan študent z velikim nahrbtnikom in se večjimi sanjami. Nazaj v Slovenijo se vračam 18. februarja okrog poldneva na povabilo samega predsednika republike.

Življenje je res zabavno.
Zdaj stanujem na severu Bangalorja v gromozanskem luksuznem stanovanju nekega Američana. Imam veliko sobo z zakonsko posteljo, računalnik s kabelskim internetom, odlično hrano in danes me je njegov šofer odpeljal po nakupih... in zdaj imam tudi novo obleko - svileno tradicionalno indijsko oblačilo.

Tip, pri katerem živim, je res totalna faca! On res zna uživati življenje.

Dalai Lama
Pred kakšno uro sem dokončal pismo, ki sem ga namenil Dalai Lami.
Pred tremi dnevi mi je nekdo napisal, da bo Dalai Lama gostoval v Delhiju v Constitution Club. Tekel sem naokoli in iskal ta kraj. Mislil sem si, da tam ne bo veliko ljudi. Verjetno je to kakšen manjši vaški dogodek. Mogoče nekaj Tibetancev in nekaj domačinov. Zelo težko sem izvedel tudi za točno mesto kje Dalai Lama bo.

Na proslavo sem prispel nekaj minut pred samim pričetkom dogodka. Presenečen sem zagledal tisoče ljudi pod velikim šotorom in ducate ljudi, ki so čakali zunaj. Poskušal sem priti bliže in vstopiti skozi vrata, ko me je varnostnik povlekel nazaj: "Oprostite gospod. Polno je. Ne morete notri."
To sem tudi sam opazil. Zares je bilo nabito polno. Obrnil sem se k njemu z resnim izrazom na obrazu in mu rekel, da nosim pomembno pismo za Dalai Lamo. Nakar je varnostnik spremenil svoje obnašanje, me pregledal s kovinskim detektorjem in me spustil notri.

Matej Sedmak - Peacehiker v domovino skupaj z predsednikom Dr. Janezom Drnovškom.

4. februar - NENADNA SPREMEMBA NAČRTOV

10:00
"Kaže, da bom v Bangalore-ju na konferenci Art of Living (Umetnost življenja) 17. feruarja. Že želite, se lahko vidiva tam in se skupaj vrneva domov."
To je bilo neformalno sporočilo, ki sem ga prejel od mojega predsednika Janeza Drnovška in najprej sem pomisli: Oh, kakšna škoda, da se tega ne bom mogel udeležiti.
Zjutraj sem se odločil, da grem kupit karto za letalo za Istanbul za ponedeljek ali torek,

Včeraj pa mi je nekdo poslal E-mail: Ali potrebuješ denar za karto? Dam ti 10.000 rupij. Zavriskal sem, ko sem prejel ta mail. To pomeni, da imam skoraj dovolj denarja za letalsko karto. Suditya (človek, ki me je gostil) mi je povedal, da lahko skupaj s prijatelji zbere 7.000 rupij zame.

Vabimo vse posameznike in posameznice, vsa društva, strokovne in druge organizacije, ki jim je mar za zdravje, da se nam pridružite v naši akciji zbiranja podpisov in razširjanja peticije.

Zavzemamo se za čimprejšnjega sprejetja novega Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki omogočajo promocijo aktivnosti in njihovega brazplačnega oglaševanja.

Predlagamo, da v nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je v postopku v parlamentu, vključimo davek za vsako prodano škatlico v višini enega €. Tega lahko pristojno ministrstvo obračuna za preteklo leto na podlagi ocene porabe cigaret. Tako zbrani denar naj država nameni predvsem preventivnim ukrepom, pa tudi zdravljenju bolezenskih posledic kajenja.

Delhi - Ljubljana - DAN 1
NEW DELHI - ISTANBUL - LJUBLJANA 6100 km

6:10 NEW DELHI
Stojim na križišču na zahodu New Delhija, v okrožju Dwarka in sprašujem ljudi, kako priti do Pakistanske meje. Večina odgovorov mi ne koristi veliko. Vem, da moram najprej priti na severozahod Delhija, v Punjabi Bagh - to sem videl včeraj na zemljevidu na internetu. Jutra v Delhiju so zelo mrzla. Hvala Bogu, da mi je Adik v Pune dal plašč. Celo upiral sem se mu... rekel sem mu, da ga ne rabim. V žepu imam 100 rupij, ki mi jih je dala "mama" iz Delhija.

Do Ljubljane mi manjka še 6100 km.

20:30 AMRITSAR
Pravkar sem prispel v sveto mesto Sikhov, Amritsar. Cel dan sem preživel po avtobusih in drugih vozilih. Ljudje so mi rekli, da v Pakistan ni mogoče priti brez vize. Rekli so mi tudi, da si moram nujno ogledati neki Zlati Tempelj...

New Delhi, 31.jan.2006

Sedim na stolu v stanovanju mojih gostiteljev v Delhiju in srce mi pospešeno utripa. Vsaka misel na misijo, ki sem si jo zadal tokrat, požene adrenalin po žilah.

Danes že od jutra skušam dobit vize za Pakistan, Iran in Turčijo in ni mi uspelo dobiti nobene. Pred tremi urami sem sprejel odločitev.

GREM!

Grem brez pritljage, brez denarja in BREZ VIZ! Pojavil se bom na Pakistanski meji in rekel uradnikom, da sem Slovenski državljan, imam modre oči in bele polti in sem...

...ČLOVEK! Samo človek in kot pripadnik človeske rase bom zahteval, da me spustijo v Pakistan.

Isto bom rekel na iranski in turski meji ter celotno pot do Slovenije.