Navijaštvo ločuje, jezo in sovraštvo izvablja,
je proti dobremu v sebi in drugih,
ki naj se naprezajo, mlade moči zapravljajo.

Svojim in tujim zgrešenim ciljem streže,
nevede zaničevanje in uničevanje narekuje.

Neposlušni športniki "svobodnega sveta",
ki ob igranju državne himne
kleče protestirajo proti nasilju policije,
smejo na igrišče šele po koncu tekme.

Naj tako storijo tudi vsi vojaki sveta,
ki nočejo ubijati in biti ubiti,
ter gredo na bojišče šele potem,
ko se zravsajo le oblastniki sprtih držav,
da jih obvežejo in jim pomagajo na noge.

Če je treba storiti deset
stvari, a je časa le za šest,
si moder človek izbere
pravih šest,
in si ne beli glave z štirimi,
ki se jim je moral odreči.
(Buda 5 stol pr. N. št.)

Simbolično, pomeni deset stvari, ko človek karseda služi človeštvu, torej je temu služenju popolnoma predan, s tem št. 10 izpolnjuje.

Desetino dajati, pomeni živeti popolnoma na pravilen način v blagoslov vsemu ali dajanje iz najboljšega v sebi.

Kot so neočiščeni vodotoki ob nalivih
krivi za poplave, tako tudi naše telo
zadenejo bolezni, ko se na duši nabere
preveč notranje nesnage, zlite čez rob,
nikoli obžalovane, odpravljene, premagane.
Vse hudo je klic duše po poboljšanju.

Velikih sedem poimenujmo s pravim imenom:

sedem sebičnih, najbolj odgovornih za krivice sveta.

Na njihovem oltarju in dnevnem redu srečanj je korist.

Korist, kup besed in nič srca.

Neki svet puščavnik je neko noč sanjal, da se mu je prikazal angel. V eni roki je držal prižgano baklo, v drugi pa golido, polno vode.

Sveti mož je angela vprašal:
»Zakaj držiš v eni roki golido, v drugi pa baklo?«

Angel je odgovoril: »Z baklo bom zažgal tvoj prestol v nebesih, z golido vode pa bom pogasil ogenj, ki bi te lahko čakal v peklu!«

Puščavnik je spet vprašal: »Zakaj mi želiš odvzeti veselje nad nebesi in strah pred peklom?«

Nihče ne postane star s tem, da doživi veliko število let. Ljudje se postarajo, ko nimajo več idealov. Leta nagubajo kožo,  opuščeno navdušenje pa naredi gube na duši. Skrbi, dvomi, nezaupanje v samega sebe, strah in obup..... 
ti ukrivijo hrbet in ubijejo duha. Leta sekajo gube v obraz, izguba idealov pa naguba dušo. 

Mlad je tisti, ki zna ostrmeti, tisti, ki se zna čuditi, tisti, ki kot otrok brez konca sprašuje: "Zakaj?....Zakaj?" 
Kljubuje tokovom in najde veselje v igri življenja.

To je zgodba o starodavnem ljudstvu, katero je doletelo veliko zlo....
Živeli so v sreči in miru. Skupaj so obdelovali polja in si potem pridelano pošteno razdelili. Če je kdo zaradi bolezni ali starosti onemogel, so kljub temu, da ni mogel delati, poskrbeli zanj...

Nekega dne se je enemu izmed njih prikazal Angel iz nebes in mu rekel takole:

“VAŠA VODA BO KMALU ZASTRUPLJENA. KDOR JO BO PIL BO PONOREL. ČE HOČEŠ OSTATI NORMALEN, SI SHRANI ČISTO VODO V VOTLINO IN PIJ SAMO TO.“

Zavedajmo se, da celo v tem trenutku, nekdo sanja o tem, kako bi hodil po mehki travi in vohal vonj cvetic, se jim približal in se jih ljubeče dotaknil.

Pomislimo na ljudi, ki so izgubili zmožnost hoditi in postali invalidi.
Kako bi bili veseli, če bi spet imeli zdrave noge.
Ravno to, kar je nekomu vsakdanje imetje, ki se ga mogoče sploh ne zaveda,
bi nekomu, ki tega nima pomenilo neskončno srečo.

Ne z dobrikanjem in ne z zastraševanjem,
ne z onemogočanjem in izločanjem,
ne z lažjo, izkoriščanjem, s krajo in utajo,
pač pa z dejanji, s poštenjem,
spoštovanjem in pravičnostjo
moj glas dobite in me pridobite,
da sledim vašim dobrim zgledom.

Samo bit ljubezni.
bi dosti bolje poznali,
če bi iz nje živeli,
ne da bi jo prilagajali sebi.

Odlašanje s spravo in postavljanje pogojev,
ki jo oddaljujejo, je delo sebičnosti,
ki še nikoli ni bila in ne more biti
v službi ljubezni in odpuščanja.

Na temelju ljubezni tega sveta, se na zunaj spreminjamo in medsebojno prilagajamo kot kameleoni.

Potem se vprašamo zakaj se na osnovi tega, vse tako zaplete, da iz tega ni rešitve.

Če se človek ne zaveda resnične ljubezni, se oprijema vseh vrst neumnosti, v teh nerazumnostih in na osnovi tega, pa si človek vse prerad, medsebojno škoduje.

Nekateri vse to delajo celo iz dolgočasja.

Človeška ljubezen je minljiva,
ko postane preračunljiva.
Namesto radosti razočaranje prinaša,
ki očitke in zamere prešteva.

Delo srca

Danes je prvi maj praznik dela.
Poznamo stari rek, ki pravi,
da delo osvobaja, kar seveda ne,
delo predvsem utruja
tisočletna modrost pa pravi;
"Najvišje delo v nedelu je
zelo malo jih to ve
in še manj jih to počne."

Stoyan Svet

Špekulativna duhovnost sveta teme, nima nobene zveze z duhovnostjo, kajti duhovnost je v popolni ljubezni osveščeno živeti, ter doumeti in videti reči take kot so, to pa je z "duhovnostjo" sveta teme nemogoče.

O svetu teme in o duhovnem svetu svetlobe, moramo vedeti;
da sta to dva svetova, ki nikakor ne gresta skupaj.

Ta dva svetova sta nezdružljiva.

Res pa je to, da ozaveščeni v duhovnem svetu bo ravnal prav tudi v svetu teme, kar pa v obratnem smislu ni možno, z zavestjo teme, se niti v svetu teme ne ravna prav, kaj šele v duhovnem svetu, o tem ni niti govora.