Razlastili so kmete in zemljišče podelili privatniku
Uvodoma je potrebno jasno izpostaviti, da je lakirnica najbolj strupeni del avtomobilske industrije. Kaj pomeni kemična industrija, ko gre za vodne vire, imamo v Sloveniji že številne tragične zgodbe. Nenavadno pri projektu Magne Steyr v Hočah je tudi, da lakirnice ne postavijo v avstrijskem Gradcu, kjer je že velik kompleks Magne. Uradni predstavniki Magne Steyr o tem na predstavitvi projekta v Hočah, kljub postavljenemu vprašanju, niso povedali ničesar.

Prav tako se postavlja vprašanje, od kod takšna čudna poslovna logika. Avtomobilske dele bi naj sestavljali v Gradcu, jih nato pripeljali na lakiranje v Hoče, ter potem spet odpeljali nazaj v Gradec. Ali ima lokalna skupnost in vlada glede transportnih poti kakšne rezerve, nam ni znano. V okviru obstoječih prometnih poti takšna rešitev ni realna, saj bi prišlo do prometnega kolapsa.

Tokratno letno srečanje mreže so gostili Španci v središču Madrida. Kot prejšnja leta je bil prvi dan napolnjen s predstavitvami in odprt za javnost, v naslednjih dneh pa sta bila na sporedu redna skupščina in strateško usklajevanje glede dogajanja v Evropi in po svetu.

Ta del je letos trajal dodatni dan, saj je paket o krožnem gospodarstvu v fazi zadnjih pogajanj, koalicija proti plastičnemu onesnaževanju v vzponu, člani mreže hiperaktivni, hkrati pa se je število povečalo za dodatnih deset. Na obisk so prišli še brezodpadkovni aktivisti iz Maroka in Tunizije, tako da je bila reprezentanca res velika.

Kljub čedalje hitreje rastočim temperaturam ne kaže, da bi se človeštvo kaj hitro odločilo radikalno spremeniti. Bo potreben geoinženiring, da se lahko obranimo najhujšega?

Leto 2016 je bilo v svetovnem merilu doslej najtoplejše dokumentirano leto. Tudi letošnji marec se bo vpisal med najtoplejše. Agencija za okolje pa je ob tem npr. sporočila, da so breze letos začele cveteti cela dva tedna prej glede na dolgoletno povprečje. Ozračje se torej segreva in ljudje se očitno ne bomo kaj hitro odpovedali trenutnemu načinu življenja.

PREJEMNIK GOLDMANOVE OKOLJSKE NAGRADE IZ SLOVENIJE OPOZARJA, DA ALTERNATIVE SEŽIGANJU ODPADKOV ŽE OBSTAJAJO

Uroš Macerl je prejel prestižno Goldmanovo okoljsko nagrado za kampanjo, v kateri so skupaj z ostalimi aktivisti Eko kroga uspeli ustaviti sosežiganje odpadkov in nevarnih snovi v cementarni LafargeHolcim v Trbovljah. Ob tem je opozoril, da so drugačne oblike ravnanja z odpadki, kot je Zero Waste, možne in se že uporabljajo v številnih skupnostih po vsem svetu.

Sosežig odpadkov je ustaljena praksa cementarn, saj s tem nadomeščajo del tradicionalnih, večinoma fosilnih goriv, s tako imenovanimi alternativnimi gorivi: komunalni odpadki, plastika, odpadne gume, kostna moka, odpadna maziva, olja, barve, laki, mulji čistilnih naprav – torej tudi nevarni odpadki. Takšna nadomestna goriva jim ponekod odpirajo celo možnost finančnih spodbud za nižanje emisij toplogrednih plinov, čeprav je industrija odgovorna za 5 % vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida, poleg tega pa še za nevarne snovi, ki ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Več kot 250.000 Evropejcev pozvalo Evropsko komisijo, naj korenito reformira kmetijstvo EU

Državljani EU si želijo pravičnejši in naravi prijazen kmetijski sistem
Evropska komisija je dobila jasno in močno sporočilo: kmetijsko politiko EU je potrebno korenito spremeniti. To je tisto, kar je 258.708 državljanov in več kot 600 organizacij civilne družbe in podjetij, sporočilo Komisiji v največjem javnem posvetovanju o kmetijski politiki EU.

Veliko mobilizacijo javnosti je sprožila  kampanja Living Land, ki so jo izvajali WWF, BirdLife Evropa in Evropski urad za varstvo okolja (EEB), v kateri so pozivali k takšni kmetijski politiki EU, ki varuje naše podnebje in okolje, je pravična za kmete in potrošnike ter prispeva k zdravi in trajnostni pridelavi hrane. Kampanji Living Land se je pridružilo več kot 250.000 ljudi in več kot 600 podjetij in organizacij, ki zastopajo potrošnike, prehransko industrijo, oskrbo z vodo in vse tiste, ki spodbujajo varstvo okolja, razvoj, zdravje in varstvo živali.

1. AAG ugotavlja, da je predlagani Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje (v nadaljevanju: Nova uredba) nekvaliteten dokument, ki znatno poslabšuje bivalne razmere prebivalstva, tudi šolskih in drugih okolij ter krši druge predpise, tudi Ustavo RS, kar dokazujemo v nadaljnjem besedilu in s prilogami drugih organizacij, ki so sestavni del naših pripomb in zahtev.
2. AAG zato zahteva, da se Nova uredba umakne iz postopka in pripravi kvaliteten dokument s strani strokovnih inštitucij, ki bo upošteval smernice WHO (tudi za nočni hrup) in znanstvene ter strokovne ugotovitve na področju hrupa, vse za večjo zaščito prebivalcev pred hrupom ter s tem tudi zmanjšal zdravstvene in druge stroške zaradi posledic hrupa in omogočal manj hrupno okolje za intelektualno delo otrok, mladine in odraslih.

V marčevskem prispevku smo se poglobili v vire morskega onesnaženja s plastičnimi odpadki, spoznali smo, kateri so mehanizmi širjenja onesnaževal ter kako táko onesnaženje škodi okolju, živalim in ljudem. Osvetlili smo tudi senčne plati t. i. okolju prijaznih plastičnih materialov ter kako jih uporabljati (če sploh) v vsakdanjem življenju, da bo naš okoljski odtis čim manjši.

Pri tem smo omenili tudi rabo različnih novih ali ponovno odkritih vrst plastike. Ena od teh je bioplastika, ki je postala med okoljsko ozaveščenimi kupci priljubljena alternativa klasični plastiki. Vlada prepričanje, da se z uporabo te vrste plastike rešimo okoljevarstvenih problemov, kot so onesnaženje vodotokov in morij, posledično umiranje številnih živali, onesnaženje virov morske hrane in še marsičesa.

Najprej: kaj je kozarčkanje? Ko sem pred enim letom prevajala knjigo Dom brez odpadkov, mi je bilo - in mi je še - najljubše poglavje o kuhinji in nakupovanju živil. Marsikateri Bein trik sem hotela prej ali slej spraviti v prakso. Naše pestro gospodinjstvo sestavljamo odrasli individuumi, ki nas diplomatsko imenujem močne osebnosti. 

To v praksi pomeni, da nihče ne more računati, da bo druge komandiral - njegov/njen predlog bo sprejet, samo če bo drugim zdel smiseln. In to nadalje pomeni, da kupovanje živil v razsutem stanju, ki jih je treba nadevati v kozarce, vsi strumno in ozaveščeno podpirajo, zlasti kadar to organiziram in/ali izvajam jaz. Jan je to dejavnost poimenoval kozarčkanje.

Pred svojimi domovi imamo praviloma postavljene zabojnike različnih barv, vsak mesec pa nas v nabiralniku čaka račun komunalnega podjetja za odstranjevanje smeti, ki se nam nakopičijo čez mesec. Pravila ločenega odlaganja odpadkov se malenkostno razlikujejo od komunale do komunale, razlike pa so tudi v odnosu teh podjetij do svojih uporabnikov.

Nekatera so »prijaznejša« do uporabnikov, saj ponujajo ugodnosti, za katere morda sploh še niste slišali. Ekologi brez meja smo preverili spletne strani vseh komunalnih služb in za vas našli ugodnosti, ki vam znižujejo račun in vas spodbujajo k ravnanju, odgovornejšem do okolja.

ZAKAJ SPADAJO TELEVIZORJI IN RAČUNALNIŠKI ZASLONI MED NEVARNE ODPADKE?

Starejši televizijski sprejemniki, računalniški in drugi zasloni vsebujejo nekatere nevarne komponente, ki lahko zaradi nepravilnega ravnanja po končani življenjski dobi ogrožajo okolje in ljudi.

Ob zaključku delovanja jih moramo oddati v zbirne centre ali trgovcem ob nakupu novih (podobnih) produktov. Najslabše kar lahko naredimo je, da jih odvržemo med mešane komunalne odpadke ali razstavljamo. Nevarni deli tako lahko končajo v naravi ali na odlagališčih, kjer onesnažijo okolje in ogrozijo zdravje ljudi.

Na dan Zemlje, ki ga na 22. april praznujemo že od leta 1970, WWF poziva državljane, da se zavzamejo za pravičnejši in naravi prijazen kmetijski sistem v EU

Evropska komisija je začela javno razpravo o prihodnosti našega sistema pridelave hrane in kmetijstva, v kateri lahko sodelujejo vsi državljani. To je edinstvena priložnost, da končno preoblikujemo Skupno evropsko kmetijsko politiko– Common Agricultural Policy, ki je slaba, uničuje naše podnebje in okolje ter zapostavlja naše podeželske skupnosti. WWF Adria poziva k sodelovanju v javni razpravi skozi kampanjo Living Land in obrazca za sodelovanje na njihovi spletni strani.

Z izpolnitvijo obrazca lahko državljani podprejo stališče WWF – Svetovne organizacije za naravo, ki poziva Evropsko komisijo, naj temeljito reformira skupno kmetijsko politiko EU in pomaga našim kmetom ter zavaruje našo naravo in zdravje. Pobudi WWF-a so se pridružili številni napredni kmetje, podjetja in nevladne organizacije iz različnih sektorjev, ki želijo mobilizirati več deset tisoč Evropejcev, da zahtevajo od Komisije, da zaščiti našo naravo in naše kmete, namesto da sledi interese bogate živilsko-predelovalne industrije.

Ob Dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, so Ekologi brez meja z namenom spoznavanja in povezovanja gostili najbolj vidne posameznice, ki pišejo in živijo svoje življenje brez odpadkov. Imamo namreč en sam planet in za letošnji praznik mu lahko podarimo darilo v obliki zmanjševanja količine odpadkov v naših domovih.

Sedem Zero Waste blogerk in ostalih posameznic, aktivnih zagovornic doma brez odpadkov, je predstavilo svoj preprostejši, cenejši in predvsem do okolja bolj prijazen način življenja. Maja Nagode, administratorka Facebook skupine Dom brez odpadkov, svojo zgodbo o gospodinjstvu brez odpadkov širi s predavanji in delavnicami po Sloveniji tudi izven računalniških zaslonov. Pomemben zgled za vse posameznice predstavlja Zero Waste gurujka Bea Johnson, avtorica knjige Dom brez odpadkov. Navdušila je tudi Sabino Čarman, lastnico piknik prostora in vrtičkov, ki pomen zmanjševanja odpadkov širi tudi na svoje stranke.

Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

Za dan 22. 4. vsako leto objavljamo, da je to Dan Zemlje. Veliko besed, veliko napisanih stavkov. Še ena zabloda za tiste, ki se na Zemljo zavestno spomnijo en dan v letu. Dan Zemlje je za ljudi vsak dan njihovih tu-zemeljskih življenj! Zato, ker je Zemlja tudi skupni dom ljudi in maternica našega življenja. Narava od davno vzdržuje ravnovesje na način, ki ga v človeškem jeziku lahko doumemo skozi tri načela: celostnost (holistični pristop), homeostaza, samooskrbnost.

Človeku je zaupana vloga oskrbnika tal - za lastno prehranjevanje se od Zemlje uči njenih naravnih naukov, Modrosti Stvarstva. Narava mu kaže in ga uči, naj jih povzema po njej. V tovrstni sinergiji, na tak način sta Narava in človek povezana prijatelja. Kršitve teh načel človeka vodijo v past, v spor z življenjem, v poskuse podrejanja naravnega reda, ki ga ne dojema, v tekmo, v ekonomijo bede, bolezni, stisk, pomanjkanja vseh vrst in trpljenja. Odrezan od Življenjskih sil se tako človek odreka mestu, ki mu je tako velikodušno dano v Stvarstvu.

Te dni mineva sedem let od prve največje okoljevarstvene prostovoljske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, v kateri je sodelovalo okoli 270.000 ljudi, kar je 13 % takratnega prebivalstva Slovenije. A v teh dneh, ko prostovoljci čistijo sprehajalne poti in druge lokacije slovenskih občin, je zaznati povečano število novonastalih divjih odlagališč in drugih odpadkov v naravi.

Leta 2010 je v času priprav na prvo čistilno akcijo nastal prvi slovenski register divjih odlagališč. Vanj je bilo namesto velikih količin davkoplačevalskega denarja vloženih tisoče prostovoljskih ur, teren se je pregledoval peš, preko letalskih posnetkov, pregledana je bila skoraj vsaka ped naše države.

Alpe Adria Green, ki naravoslovno deluje » ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK« je že v preteklosti dal pripombe na tako imenovani 5. koridor, ki pa nikoli ni postal resničnost, zaradi odstopa Italijanske strani od tega projekta.

Sedanja razprava v javnosti in državnih organih o projetu »2. tir«, nas spominja na igro »KDO BO KOGA«. AAG se je že pred časom odločil, da podpre projekt, ki ga je predlagala skupina zbrana okoli dr. Duhovnika in v kateri sodelujeta tudi dva člana AAG. Ta projekt je po naši oceni najbolj naravovarstveno usmerjen, energetsko varčen ter ima načrtovana dva tira. S tem obstaja možnost, da se stari železniški tir odseku Čertnotiče- Rižana preneha uporabljati.

Devetega marca so mariborski osnovnošolci v sklopu 27. regijskega Otroškega parlamenta, ki je potekal v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor, načrtovali svojo prihodnost. Več kot sto mladih se je pri vprašanjih o prihodnosti dotaknilo tudi okoljske problematike. Pred iskanjem rešitev za številne okoljske izzive so se ob ogledu filma Ne meč’mo hrane stran! srečali s problematiko zavržene hrane. A tudi njihovi učitelji niso ostali brez dela.

Skupaj z nami so razmišljali o zavržkih hrane v svojih šolah. Predstavili smo jim problematiko in možne načine zmanjševanja količin zavržene hrane, v skupinah pa so sami predstavili vzroke za zavržke ter si izmenjali preproste in kreativne ideje, kako zmanjšati te številke. Osnovne šole namreč po podatkih iz raziskave, ki je potekala v sklopu projekta Volk sit, koza cela, za odvoz zavržene hrane namenijo kar 1,3 milijona € hrane, ki bi jih vsekakor lahko bolj koristno uporabili.

ZADEVA: Pripombe na »OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU«

Sklicujoč se na pomembno odgovornost države Slovenije, da v skladu z Ustavo Republike Slovenije ( 5 in 8.člen ustave RS) "skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije" in zagotovi, da so "zakoni in drugi predpisi tudi na tem področju v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS"; 

sklicujoč se na Zakon o ohranjanju narave, ki je temeljni varstveni predpis na področju ohranjanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst na območju Slovenije in po katerem je Triglavski narodni park širše zavarovano območje, ki se ustanavlja tudi za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave (Guidelines for Protected Area Management Categories, IUCN, 1994);

Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. K skupni vrednosti zavržkov skoraj 151 tisoč ton največ prispevajo gospodinjstva, ki so te dni oblegana z velikonočnimi akcijskimi ponudbami trgovcev ter že načrtujejo obilne obroke v krogu družine in prijateljev. Ekologi od danes naprej v medijski kampanji pozivajo vse: »Ne meč’mo hrane stran!«

Problem je večplasten: okoljski, socialni in finančni. Dejstva, da zavržemo preveč hrane, se zavedamo vsi. Fotografije zavržkov trgovcev in gostincev na spletu žanjejo enoglasno zgražanje. Pa vendar so ravno gospodinjstva tista, ki so odgovorna za kar 48 % vse zavržene hrane. Poziv Ne meč’mo hrane stran! je tako namenjen čisto vsem posameznikom, saj se najpomembnejši ukrepi začnejo prav doma.

Vlada je na svoji seji potrdila zagonski elaborat za strateški projekt Zelena proračunska reforma. A  zaključni del mandata politično ni primeren čas za prerazporejanje davčnih bremen in subvencij. Zato načrti niso ambiciozni.

Namen državnega proračuna v 21. stoletju ni samo uravnoteženje prihodkov in odhodkov državne blagajne, ampak mora ta pri postavljanju prioritet - odločanju, kako in za katere namene bodo porabljena javna sredstva - tudi aktivno prispevati k vzpostavljanju vzdržnih modelov delovanja družbe. Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki zeleno proračunsko reformo postavlja v politični in zakonodajni okvir ter opisuje uspešne primere iz drugih držav.

Podnebni shod - budnica
Medtem ko Vlada RS išče načine, kako bi z javnim denarjem subvencionirala TEŠ, zajetno subvencijo pa je podelila tudi TE TOL, se je včeraj pred vlado zbralo več kot 300 posameznikov, ki so predsedniku vlade dr. Miru Cerjarju priredili podnebno budnico. Njihovo sporočilo je bilo jasno: Vlada RS spi na praznih obljubah in neizpolnjenih zavezah Pariškega sporazuma - čas je, da prisluhne ljudem, ne interesom fosilne industrije! Zbrani so predstavnikom Vlade RS predali tudi poziv s štirimi zahtevami za ambicioznejšo podnebno-energetsko politiko.

Na shodu so spregovorili: dr. Dejan Savić (Greenpeace v Sloveniji), Gaja Brecelj (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj), Taj Zavodnik (Študentsko društvo Iskra), Aljoša Slameršak (strokovnjak podnebne znanosti in okoljske ekonomije), Želimir Stanić (Sindikat Mladi plus), Metka Naglič (Amnesty International Slovenije) in Luka Mesec (poslanska skupina Združena levica).

Trenutno je v obravnavi glavno orodje EU za spopadanje s podnebnimi spremembami – Uredba o delitvi naporov, ki zajema 60 % vseh emisij v EU. Uredba določa zavezujoče nacionalne cilje za zmanjšanje emisij med letom 2021 in 2030  v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijami (promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki). Podnebna razvrstitvena lestvica, ki sta jo pripravili organizacija Carbon Market Watch in mreža Transport & Environment, daje vpogled v stališča posameznih držav članic. Na podlagi indeksa uvršča države med tiste, ki se zavzemajo za okrepitev Uredbe in tiste, ki jo želijo oslabiti.

Države članice (z izjemo Švedske, Nemčije in Francije) namreč skušajo oslabiti predlog Uredbe s tako imenovanimi fleksibilnostmi (flexibilities), ki lahko močno ogrozijo zaveze, ki si jih je EU zadala s Pariškim dogovorom. Fleksibilnosti vključujejo začetno točko štetja emisij, ki bi morala biti realno stanje emisij leta 2020, pa je trenutno postavljena na povprečje  med letoma 2016 in 2018, prenašanje presežkov prihrankov emisij iz ETS sektorja v netrgovane sektorje ter prenašanja prihrankov emisij iz sektorja rabe tal, sprememb rabe tal in gozdarstva (Land use, land use change and forestry - LULUCF) v netrgovane sektorje.

Kar 187 držav sodelovalo v Uri za Zemljo, luči ugasnilo 3000 svetovnih znamenitosti
Ljubljana, Maribor, Celje, Bled, Izola, Radovljica, Krško in številna druga slovenska mesta, skupaj skoraj trideset, so včeraj ob 20.30 uri izklopila dekorativno razsvetljavo svojih najpomembnejših znamenitosti, kot tudi javno razsvetljavo številnih ulic in trgov. To je bil slovenski prispevek k največji globalni prostovoljni akciji Ura za Zemljo ali Earth Hour, ki jo WWF organizira že deseto leto zapored in s katero poziva k razmisleku o tem kako lahko kot posamezniki ali institucije prispevamo k boju proti največji nevarnosti našega časa - podnebnim spremembam.

V Uri za Zemljo je letos sodelovalo kar 187 držav in več kot 3000 znamenitosti kar je pokazatelj, da si svet želi močnejše ukrepe za preprečevanje globalnega segrevanja. Akciji ugašanja luči so se pridružili tudi številni slovenski državljani, občine in podjetja. Po svetovnem vrhu lani v Parizu, kjer so države sprejele nov podnebni sporazum, so državljani dali do znanja odgovornim v njihovih državah, da ga morajo začeti uresničevati in to pospešeno.

Če bi se zavedali, da so vodni viri, ki jih premore Slovenija, vredni zlata v pravem in prenesenem pomenu, bi ujeli vsako kapljico. Voda je življenje, je energija, je hrana, je razkošje, po katerem hrepenijo nekatere države. Svetovni dan voda, ki ga beležimo 22. marca, je odlično izhodišče, da se sami vprašamo, kaj lahko storimo za ohranitev le-te. In kako preprečiti državi, da bi razprodala vodne vire tujim rokam.

Kadar mi dopušča čas in se odpravim v hribe ali bližnjo turistično točko, ki ji domačini pravimo Mlinčki (pod Koseškim vrhom), z velikim užitkom zajamem svežo vodo, ki priteče iz nedrja hriba. Prisežem, da ima poseben okus. Okus po naravi, po mineralih, po vsem živem.