Proslava UNESCO-vega območja biosfere »Evropska Amazonka« - naše skupne naravne dediščine

Razglasitev UNESCO-ovega območja biosfere omogoča ohranitev izjemnih naravnih vrednot, krajinske in biotske raznovrstnosti, spodbuja trajnostni razvoj in znanstveno raziskovanje

V okviru projekta coop MDD so v Letenyu na Madžarskem organizirali mednarodni festival posvečen »Evropski Amazonki«. Na čezmejnem območju med Hrvaško in Madžarsko ob reki Muri se je zbralo več kot 100 ljudi, nevladnih organizacij in predstavnikov vladnih institucij iz petih držav, ki so se združili v praznovanju naše skupne naravne dediščine: Mure, Drave in Donave t.i. »Evropske Amazonke«, ki se bo v prihodnjih letih zaščitena kot prvo UNESCO območje biosfere, ki ga skupaj upravlja pet držav.

Nevladne organizacije zahtevajo izbris reke Mure iz Akcijskega načrta za obnovljive vire energije

Lokalne skupnosti skozi peticijo zahtevajo izključitev načrtov za gradnjo osmih hidroelektrarn na reki Muri.

Na Ministrstvu za infrastrukturo v Ljubljani je pretekli teden potekala javna obravnava dokumenta Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 do 2020 (AN OVE) in okoljskega poročila. Proti načrtu, ki predvideva izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, so na javni obravnavi z jasnimi zahtevami za izbris reke Mure iz AN OVE nastopile nevladne organizacije in lokalne iniciative, združene v kampanji »Rešimo Muro!« in ki zastopajo že več kot 5.000 podpisnikov peticije proti gradnji hidroelektrarne Hrastje-Mota.

Inštitut za trajnostni razvoj skupaj z Mrežo Plan B za Slovenijo koordinira zbiranja podpisov za Evropsko državljansko pobudo (EDP) »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi« v Sloveniji. Pobudo še vedno lahko podpišete tukaj, več informacij v slovenščini pa je na voljo na tej povezavi. 

Ta EDP je ena od najuspešnejših tekočih pobud, v Sloveniji je do sedaj zbranih 3.074 podpisov, v vsej EU pa že več kot 1.323.000 (s čimer je presežen prag enega milijona potrebnih podpisov). Ta pobuda je najhitreje rastoča pobuda nasploh, odkar je EU leta 2012 uvedla ta inštrument.

Projekt LIFE Lynx bo preprečil izumrtje Dinarsko-JV alpske populacije risa
Populacija risa v Sloveniji in sosednjih državah je pred ponovnim izumrtjem. Čim prejšnja doselitev risov iz druge, bolj stabilne populacije, predstavlja edino možnost rešitve naše populacije. Med leti 2017 in 2024 bo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji zato potekal mednarodni projekt doselitve risov »LIFE Lynx«, v sklopu katerega bo na Slovaškem in v Romuniji odlovljenih in nato v našo populacijo preseljenih najmanj 14 risov.

Ris je bil na območju Slovenije in sosednjih držav v začetku 20. stoletja iztrebljen. V začetku 70-ih let prejšnjega stoletja so napredno razmišljujoči lovci pričeli razmišljati o ponovni naselitvi risa v Slovenijo. Leta 1973 so v takratnem Gojitvenem lovišču Medved na Kočevskem v naravo izpustili šest risov, ki so jih pripeljali iz slovaških Karpatov. Izpuščeni osebki so se takoj začeli razmnoževati.

Vlada je pred nekaj dnevi  v obravnavo prejela gradivo za spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku. Glavni cilj tokrat predlaganih sprememb zakona je namreč le, da se ob doseganju zastavljenih ciljev varstva narave in zavarovanja TNP zagotovijo pravne podlage za legalizacijo in ekološko sanacijo obstoječega vodnega zbiralnika na območju športno-rekreacijskega centra Pokljuka ter za gradnjo vodnih zadrževalnikov v drugih rekreacijskih središčih in pravne podlage, da lokalne skupnosti lahko načrtujejo ustrezne državne prostorske ureditve v parku.

Alpe Adria Green - mednarodno društvo za zaščito okolja in narave je v pripombah na predlagane spremembe opozorilo, da se s tem krči območje narodnega parka, kjer še neovirano potekajo ekološki procesi ter da bo sprostitev ravni načrtovanja z državne na občinsko raven omogočala politične odločitve pri posameznih gradnjah v narodnem parku. Ugotavlja tudi, da gradnja vodnih zbiralnikov in posledično umetno zasneževanje predstavlja veliko grožnjo naravi.

V majhnem francoskem mestu Tourouvre-au-Perche so kot prvi na svetu uspeli zgradili cesto, ki je v celoti prekrita s sončnimi celicami. Gre za en kilometer javne ceste, ki jo sestavlja kar 2.800 kvadratnih metrov sončnih celic.

Tu gre za enega izmed najbolj ekoloških načinov pridobivanja električne energije, ki proizvede dovolj električne energije, da zadošča za celotno javno razsvetljavo vasi, ki ima približno 3.400 prebivalcev.

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Ko gre za obstoj, ima narava preprost kriterij. Darwin pri tem nima prav – ne zmaga najmočnejši. Zmaga najbolj preudaren in prilagodljiv, tisti, ki za preživetje potrebuje najmanj. V nasprotju s sodobnim človekom, ki naivno verjame, da bo cenena hrana vedno na voljo in da bo vselej nekdo drug zadolžen za zadovoljevanje naših potreb, imajo rastline veliko bolj moder odnos do življenja. Njihova preudarnost se je razvijala milijone let. Povedano drugače, preživele so samo tiste, ki so bile dovolj modre, da so se pripravile na vse možne težave, ki bi jih utegnile doleteti. 

Narava se odziva tudi na spremembe, s katerimi prej ni imela opravka. Dandanes nobeno drevo ne more več vedeti, ali bodo poleti temperature tri mesece presegale 30 stopinj C – ali pa bo nemara snežilo. Vse je možno in na vse je treba biti pripravljen.

Nemčija gre v smeri zapiranja jedrskih elektrarn
Nemčija je povečala delež elektrike, ki jo pridobi iz obnovljivih virov s 33 odstotkov lani na 35 odstotkov v prvi polovici letošnjega leta.

Britanski Independent poroča, da načrtuje Nemčija do leta 2022 zapreti svoje jedrske elektrarne, v zadnjih dveh desetletjih pa raste delež elektrike, pridobljene iz obnovljivih virov. Letos je država prenovila zakon o energiji iz obnovljivih virov, da bi zmanjšala stroške takšne energije za porabnike.

Nova misija Matevža Lenarčiča
Pilot Matevž Lenarčič je skupaj z Domnom Graufom z letališča v Slovenskih Konjicah poletel na sklepni del letošnje okoljske in raziskovalne misije Mediteran 2017, ki predvideva meritve nad Alpami in osrednjo Evropo.

Cilj raziskave je ugotoviti, koliko črni ogljik in puščavski pesek ogrožata alpske ledenike. Prvi cilj, ki sta ga pilota v sredo dosegla v ultralahkem letalu Dynamic WT 9, je bila 3106 metrov visoka avstrijska gora Hoher Sonnblick, so zapisali v ekipi Green Light World Flight.

Verjamem, da vsi razumemo sebe kot del okolja, saj uživamo hrano in vodo iz njega in tako okolje postane tudi del nas. Vse, kar človek spusti v naravo oz. okolje, postane slej kot prej tudi del njega samega: zakon narave - zakon setve in žetve!

Vendar sedaj obstaja tveganje, da herbicid glifosat, za katerega obstaja veliko študij, ki to učinkovino povezujejo z rakavimi obolenji na živalih in ljudeh (IARC jo je uvrstil med verjetno rakotvorne), ostane na trgovinskih policah in v naši hrani.

Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici, imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata. Razpoka bo kmalu tako dosegla ocean, posledično se bo od police odlomila ledena gora. Okoljevarstveniki ob tem opozarjajo, da do taljenja antarktičnega ledu prihaja precej hitreje kot predvideno.

Pri širjenju ogromne razpoke v antarktični ledeni polici, imenovani Larsen C, je prišlo do nenadnega preobrata. Razpoka, ki grozi, da bo ogromno ledeno gmoto sčasoma presekala na dva dela, je namreč drastično spremenila smer.

Več kot milijon evropskih državljanov poziva k #StopTheTrucks #UstavimoPrevozeŽivihŽivali

Kampanja #StopTheTrucks organizacije Eurogroup for Animals je prejela veliko podpore in presegla cilj zbrati 1 milijon podpisov v podporo pozivu k ukinitvi transportov živih živali na dolge razdalje.

Kampanja se je začela v luči ankete Eurobarometer, ki je pokazala, da neverjetnih 94 odstotkov evropskih državljanov meni, da je zagotovitev dobrobiti rejnih živali pomembna. Vsako leto se znotraj Evropske unije (EU) ali v tretje države prevaža vsaj 1 milijarda perutnine in 37 milijonov živega goveda, prašičev, ovc, koz in konjev. [1]

Namen biosfernih območij je izvajanje treh funkcij: vzdrževanje ekosistemov, trajnostni družbeno-ekonomski razvoj ter spodbujanje izobraževanja in raziskav za spremljanje stanja okolja. Partnerji projekta  »coop MDD« so obiskali Biosferno območje reke Elbe v Nemčiji in se spoznali z dobrimi praksami pri upravljanju in vključevanju lokalnih prebivalcev, ki jih bodo lahko uporabili pri vzpostavitvi prvega pet-državnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava.

Biosferno območje Flusslandschaft Elbe je znano po svojih projektih obnove in uspešno vključevanje lokalnih podjetij v turistično ponudbo regije. Reka Elba, ali Laba v češčini, kjer ima svoj izvir, je ena glavnih rečnih poti v srednji Evropi.

IZJAVA AAG NA NOVINARSKI KONFERENCI 12.06.2017 V LJUBLJANI

Alpe Adria Green, ki naravoslovno deluje » ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK« je že v preteklosti dal pripombe na tako imenovani 5. koridor, ki pa nikoli ni postal resničnost, zaradi odstopa Italijanske strani od tega projekta.

AAG se je že pred časom odločil, da podpre projekt, ki ga je predlagala skupina zbrana okoli dr. Duhovnika in v kateri sodelujeta tudi dva člana AAG. Ta projekt je po naši oceni najbolj naravovarstveno usmerjen, energetsko varčen ter ima načrtovana dva tira. Vladni zakon je zagovarjal enotirno novo železniško progo s tem, da se je vlada, zaradi pritiskov deloma popustila in sedaj zagovarja dvotirno železnico po isti trasi, ki jo je že predlagala, ko se je sprejemal zakon.

Odziv na predlog Energetskega koncepta Slovenije
Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Okoljske organizacije Focus, Greenpeace v Sloveniji in Umanotera opozarjajo, da v dokumentu zeva prepad med deklaracijami o opuščanju fosilnih goriv, učinkoviti rabi energije in zmanjšanju rabe energije, ter številkami, ki tega ne podpirajo.

Zdi se, da je Vlada RS zaradi priklanjanja željam premogovne in jedrske industrije pripravljena ohranjati obstoječe stanje, se izogniti postavitvi pravočasnega konca kurjenju premoga v Sloveniji, sončno in vetrno energijo pa še naprej ignorirati. Teden dni po tem, ko je Trump umaknil ZDA iz pariškega sporazuma, organizacije poudarjajo, je še toliko pomembneje, da Slovenija skupaj z drugimi državami EU odločno vodi boj za varno podnebje.

Plastika Andrej Mesojedec s. p. in Piskar d. o. o. ali nova ekološka katastrofa na vidiku

Civilna iniciativa Zadobrova v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana in Mednarodna okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green ter krajani v Četrtni skupnosti Polje, podajamo naslednjo izjavo za javnost:

V Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana živi okoli 22.000 prebivalcev, samo na območju Zadobrove jih živi okoli 4.000 in ni nam vseeno, v kakšnem okolju živijo ti ljudje, prav tako tudi kakšno je okolje.

Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pozivata k podpisu Evropske državljanske pobude (EDP) »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi«. Učinkovina glifosat se v herbicidih uporablja pogosto. Vsebuje jo tudi zloglasni Monsantov Roundup, ki ga uporabljajo na posevkih, gensko spremenjenih tako, da lažje prenesejo učinke herbicida.

Strupene kemikalije, ki povzročajo raka, so lahko prisotne tudi v vašem telesu. Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma objavila, da je glifosat med verjetnimi povzročitelji raka pri ljudeh 1,2. Znanstveniki so odkrili sledi glifosata v urinu pri skoraj polovici testiranih ljudi iz 18 evropskih držav 3.

Ob obsodbi današnje odločitve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se ZDA umaknejo iz pariškega podnebnega sporazuma, Greenpeace International trdi, da bo ta odločitev stala ZDA njenega vodilnega položaja in deleža ekonomskih prednosti tranzicije v čisto energijo.

Jennifer Morgan, izvršna direktorica Greenpeacea International, pravi:

»Z umikom iz Pariškega sporazuma so bodo ZDA preobrazile iz globalne voditeljice na področju podnebnih sprememb v enočlansko združbo zagovornikov ploščate Zemlje. Gre za nemoralno odločitev, ki jo bo Trump obžaloval. Pri globalnih podnebnih ukrepih ne gre za pravno ali politično razpravo - gre za neizogibno dolžnost, da zaščitimo ljudi in planet.

V AAG smo 18.05.2017 zahtevali z dopisoma na MOP in IRSOP, da vzorčenje okolice požara opravijo neodvisni tuji referenčni laboratoriji, ter da Kemisu odvzamejo obratovalno dovoljenje in nemudoma zaprejo obrat.

24.05.2017 smo prejeli odgovor glavne inšpektorice za okolje, ki ni odgovorila NIČ! Za rubriko saj ni res pa je sodi stavek; Poročilo je v štirih mesecih od dneva pregleda naprave dostopno tudi javnosti v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja! Odgovora iz MOP, do 28.05.2017 nismo prijeli, zato upravičeno domnevamo, da MOP ne želi komunicirati z NVO, ko jim postavimo neprijetna vprašanja.

V AAG bomo nadaljevali z aktivnostmi, da se ta obrat zapre in da bodo odgovorni, ki so opustili kontrolo nad delovanjem tega obrata odgovarjali pred zakonom.

Vpliv naprave in skladišča nenevarnih odpadkov že brez požara, povzroča preveliko spremembo naravne in bivalne vrednote prebivalcev oziroma jih celo zdravstveno ogroža Zbirna mesta za odpadni material naprave imajo neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode, rake, ribe in dvoživke, zaradi tega v AAG menimo, da lokacija za zbirališče nevarnih odpadkov ne sodijo v bivalno področje.

Pri presoji vplivov so bili na terenu upoštevani specifična ekologija in lastnosti posameznih vrst, tip posega in območje (relief, vodna mreža in klimatske razmere).Vpliv na ribe se pokaže že v strugi potoka Tojnica.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) na lastno pobudo obravnava problematiko onesnaženja okolja na Vrhniki zaradi požara, ki se je dne 15. 5. 2017 zgodil v podjetju Kemis d.o.o.

Varuh pričakuje in zahteva, da se v tovrstnih situacijah, ki vplivajo na zdravje in življenje ljudi, pristojni organi primerno odzovejo in širšo javnost tudi seznanjajo z ustreznimi podatki in navodili, ki so potrebni za zagotovitev najvišje ravni zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja.

Zahteva za vključitev AAG v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg Industrijski obrat Magna Nukleus

Alpe Adria Green je 18.05.2017 v zakonskem roku podal zahtevo na Agencijo Republike Slovenije za okolje, da ga ta vključi kot stranskega udeleženeca v postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja za poseg »Industrijski obrat Magna Nukleus«

V obrazložitvi smo navedli, da:

- AAG nasprotuje izdaji okoljevarstvenega soglasja, kot je predložen v osnutku v gradivu za javno razpravo. V nadaljevanju to tudi utemeljujemo, pri čemer si pridržujemo pravico, da v samem postopku, v katerega vstopamo s to zahtevo, še dodatno in širše utemeljujemo nasprotovanje izdaji predlaganega soglasja.

Eko sklad bo v letu 2017 podprl vsaj 21 okoljskih komunikacijskih projektov in dogodkov.  V okviru razpisa je na Eko sklad prispelo 21 vlog, od katerih jih je bilo 15 uvrščenih v ocenjevanje. Za sofinanciranje je bilo izbranih 5 projektov organizacij med drugim tudi projekt Alpe Adria Green, Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave:

Od bencina k elektriki - predelava avta - pilotni projekt AAG za mladino.

Namen pilotnega  projekta, ki se že izvaja, je približati trajnostno mobilnost mladim. Bolj natančno v Električno trajnostno mobilnost (Elektromobilnost) na področju osebnega prometa. Projekt je namenjen mladim, saj je izobraževalen, promocijski in ozaveščevalen.

Razkrivamo katere države članice ovirajo sprejem ključnih ukrepov, s katerimi bi se EU lahko približala krožnemu gospodarstvu – in niso tiste, kot si mogoče mislite.

Nevladne organizacije pod vodstvom European Environmental Bureau (EEB), Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe so države članice vprašale, ali bodo med pogajanji, ki bodo prihodnji teden potekala v Bruslju, podprle ključne predloge, s katerimi bi spodbudili EU politike na področju odpadkov.

Predlogi, ki jih je marca že podprl Evropski parlament [1], vključujejo višje cilje recikliranja komunalnih odpadkov, cilje preprečevanja in priprave na ponovno uporabo komunalnih odpadkov in ponovno uporabo embalaže, izboljšano ločeno zbiranje vseh odpadkovnih tokov vključno z bio odpadki, pravila podaljšane odgovornosti proizvajalca na ravni EU in cilje zmanjševanja nastalih odpadkov do leta 2030.