Osredotočite se na lepe stvari
Tako kot potrebujemo spanje, potrebujemo tudi dopust. Mnogi nanj čakamo vse leto. Zato je lahko zelo stresno, če se izkaže, da smo pričakovali dosti več, kot smo v resnici dobili. Veliko je stvari, ki lahko grejo narobe: naporno potovanje, nekvalitetna namestitev, slaba hrana, neprijazni ljudje, gneča, slabo vreme, visoke cene, prepir s partnerjem, bolni otroci in še kaj. Čeprav si teh sitnosti nihče ne želi, še najmanj na dopustu, nas lahko doletijo. Kaj zdaj? Ali je to konec sanj o lepem dopustu? Ni rečeno.

To, kako se bomo imeli, je namreč veliko bolj odvisno od nas kakor od okoliščin in drugih ljudi. Mi smo tisti, ki odločamo, kako bomo gledali na situacijo: če je devet stvari dobrih in ena slaba in se bomo osredotočili na slabo, bo za nas slabo vse na dopustu; če je devet stvari slabih in ena dobra in se bomo osredotočili na dobro, nam nič ne more pokvariti dobrega razpoloženja.

“Meditacija je neizrekljivo hrepenenje notranjega človeka po Neskončnem.” - H.P. Blavatsky
“Meditacija je sestavljena iz prizadevanja, da bi v budno zavest, to je, v um v njegovem normalnem stanju delovanja, prenesli neko spoznanje o nekem idealu, in odpiranje vrat ujete nižje zavesti vplivu tega ideala.” - J.I. Wedgwood

Namen meditacije je sprememba polarnosti osebnostnega uma, tako da se ta ne odziva več samodejno na čustva in čute, ampak se naravno obrne proti spodbudi in v smeri Božanskega Jaza, Korenu vsega. Uporaba meditacije v ta namen vključuje sprejemanje določenih načel, ki jih moramo imeti za resnične. Od teh je glavno pojmovanje človeka kot “nastajajočega boga”, ki ima v sebi vse latentne sposobnosti, ki so potrebne za razumevanje Božanskega Življenja in njegovih zakonov; in obenem tudi vse moči, ki so potrebne za polno sodelovanje s temi zakoni.

Kako lahko pričakujemo harmonijo na globalnem nivoju, če je ne moremo ustvariti niti v najožjih in bližnjih odnosih? Ker posamezniki na tem prečudovitem planetu nismo v harmoniji med seboj v družini in v ostalih medsebojnih odnosih, to vpliva na celotno družbo. Ta vibracija neharmonije se namreč ne ustavi, ampak se pomika naprej v naš zunanji svet, katerega del smo. 

Mogoče se vam zdi ta hip nemogoče doseči harmonijo z drugimi v tem svetu, ki ga večina dojema kot svet poln laži, zmede in bolečine. Odgovor je, NAJDITE HARMINIJO V SEBI!  Če boste našli mir in ravnovesje v sebi, bo to vplivalo na okolico, saj bo sprožilo val, ki se bo širil navzven.

Piše: Primož Škoberne v Karma plus

Čakre so psihoenergijska središča v etrskem telesu, nekakšni etrski organi. Glavne čakre sprejemajo psihično energijo in jo spreminjajo v ustrezno vibracijo v etrskem telesu. Simbolično si lahko zgradbo čakre predstavljamo kot lotosov cvet. Pestič lotosa je čakrina sredica, to je osnovno energijsko jedro čakre ali njena osnovna vibracija. Okoli sredice so posebni organi iz etrske materije, "lističi". To niso cvetni listi, marveč visoko organizirano vibriranje etrske materije. Vsak listič ima svojo energijsko vlogo, svojo funkcijo.

Dejansko čakra ni lotosov cvet, marveč nekakšen kompleksen interferenčen vzorec. Ta vzorec je stkan iz številnih valovanj. Središče teh valovanj, torej jedro vzorca, je kot prostor, ki je "obrnjen v drugo dimenzijo" in od koder prihaja osnovna vibracija čakre ali njena osnovna kvaliteta. "Barva" čakre zato samo kaže na to kvaliteto.

Piše: Regina S. Rant v reviji Karmaplus

Stopite na rob! Ne, lahko pademo.
Stopite na rob! Ne, previsoko je.
STOPITE NA ROB!
In stopili so naprej in potisnil jih je
in poleteli so.
(Christopher Logue)

Zgornji verzi angleškega pesnika Christopherja Logua so čudovita prispodoba za silo, ki čaka na nas, če prestopimo meje tistega, kar smatramo za resnično v svojem življenju. V tem kratkem dialogu z učiteljem izkusijo učenci nekaj popolnoma drugačnega, kot so pričakovali. Ob spodbudi svojega učitelja se nenadoma znajdejo onstran, v neznanem okolju, kjer sami sebe doživijo na nov način in tako izkusijo novo svobodo.

Kaj so eterične vezi in kaj pomeni rezanje vezi? Kaj je Angelska terapija in kako si z njo pomagamo?

Veliko zdravstvenih težav izvira posledično prav iz "zadebeljenih" eteričnih vezi, kajti tako kot je potrebno redno čiščenje, umivanje, fizičnega telesa, tako je potrebno tudi redno čiščenje energetskega telesa. Pogosto naletimo na ljudi ali situacije, ki v vas sprožijo neko vrsto strahu, posledica tega pa je, da se vaše čakre navzamejo te energije, hkrati pa se ob tem skrčijo ali otečejo. Ker smo bitja iz svetlobe, ljubezni in inteligence, so te značilnosti bistvo čiste energije.

Ta energijska središča so videti kot ventilator, pravimo jim "čakre", kar v starodavnem vzhodnjaškem jeziku sanskrt pomeni "kolo". Vsaka od teh glavnih čaker se nahaja poleg hormonskih žlez. Skozi telo potiskajo vitalno energijo, ki ji pravimo tudi "ki", "či" ali "prana", da bi mu zagotovile vitalnost. Smo torej tudi energijska bitja. Vaše misli nadzorujejo, odrejajo počutje in doživljanje ter vplivajo na različna energijska telesa znotraj in okoli vašega telesa.

V kolikor nekam potuješ je vsekakor koristno vedeti kam greš. Ali pa vsaj poznati splošno smer v katero greš. Toda ne pozabi: edino kar je v končnici resnično na tvojem potovanju je korak, ki ga delaš ta trenutek. To je edino kar obstaja.

Življensko potovanje ima zunanji in notranji namen. Zunanji je priti na cilj, ali do določenega rezultata, doseči kar si si zamislil, dobiti to, ali ono, Vse to pa seveda predpostavlja bodočnost. Ampak če zamisli, ali koraki, ki se jih boš lotil odtegujejo tako velik del tvoje pozornosti, da ti postanejo pomembnejši od koraka, ki ga delaš ta trenutek, potem si popolnoma zgrešil notranji namen potovanja. Ta sploh ni povezan s tem kam greš, ali kaj počneš, ampak je povezan samo z načinom kako to počneš.

Gongi, tibetanske skodele, šamanski bobni in didgeridoo so zdravilni instrumenti, ki vplivajo na našo zavest in s katerimi lahko izvajamo terapije za boljše energetsko ravnovesje.

Šamanski boben z globokim tonom in ritmom razbija globoke blokade, njegov zvok pa deluje predvsem na spodnje čakre (prve tri). Povežemo se s prvinskim delom sebe, zavest pa prestavimo globlje vase. S hitrim tempom igranja, ki dosega približno 140 udarcev na minuto, dosežemo theta stanje zavesti, ki v osebi začne prebujati zdravilne procese.

Prihodnost je v znamenju osebne vere
Kdor omalovažujoče govori o veri, je v zmoti. Vera ni isto kot religija (indoktrinirana, vsiljena predstava o Bogu). Vera - osebna predstava o Stvarstvu ali o Bogu - je izredno pomembna stvar v življenju, ki daje verujočemu silno močno oporo, navdih in občutek povezanosti z virom, iz katerega izhajamo in katerega del v resnici smo.

O moči vere priča dejstvo, da v njenem imenu žrtvovati življenje ni nič nenavadnega. Ko se zavemo dejstva, da smo del Stvarnika in ne ločeni od njega, ter da imamo duhovne potenciale, o kakršnih se nam sedaj niti ne sanja, vključno z dostopom do vse kozmične modrosti, dobi življenje povsem nov smisel in novo globino.

Vibracija na našem planetu se neprestano spreminja, zato je še posebej pomembno,da ohranimo dober stik s tlemi in z Materjo Zemljo. Kljub temu, da ljudje delamo na sebi (ni važno, katero tehniko ali metodo pri tem uporabljamo), se pogosto zdi, da smo premalo prizemljeni in da kljub vsej vadbi nimamo stika s tlemi. 

Za naše prijetno počutje, več energije in dobro zdravje je zelo pomembno, da imamo dober stik s tlemi, kajti le tako se lahko energija v našem telesu prosto pretaka. Mnogi, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, imajo zelo dobro delujoče zgornje čakre, na spodnje pa se nekako »pozabi«. Zato bom danes v e-mesečniku predstavil dve preprosti bioenergijski vaji Alexandra Lowena, ki vam bosta pomagali, da se boste lažje prizemljili in ohranili stik s tlemi.

»Pomembno je, da se v tebi prebujajo spoznanja… spoznanja, ki te polnijo z razumevanjem,« je rekel Popotnik. »Prvo spoznanje je že dozorelo. Pričel si se zavedati praznine, ki jo je v tebi ustvarilo kopičenje materialnega… Ni pomembno, koliko povlečeš k sebi… črna zvezda v tvojem svetu nikoli ne bo polna.« Popotnik je dvignil glavo in se zastrmel v luči, ki so osvetljevale prostor. »Začneš se spraševati, kam to vodi. Zakaj te materija, ki jo imaš na razpolago, ne zadovolji. Zakaj si še bolj prazen, kot si bil. Zakaj si osamljen…«

»Praznino sčasoma sprejmeš in živiš z njo… kot vsi ostali,« je odvrnil Eden. »Čeprav veš, da je vse zaman. Nekje se pot konča… nekje je igre konec. Igre življenja. Kar si bil… kar si pomenil… preprosto izgine.«

Ali je moj Bog lahko drugačen?
V imenu vere je bilo v svetovni zgodovini izvršenih brez števila vojn, pobojev in nasilja, ki tudi danes ne pojenja. Naj bi tako hotel Bog? Zdi se celo, da smo celo danes zelo blizu verskemu spopadu krščanskega in muslimanskega sveta. To je na moč žalostno. Treba je nekaj storiti, saj ljudje predolgo živimo v nevednosti, otopeli in prestrašeni.

Temeljnih prepričanj, kot je predstava o Bogu, ni preprosto spremeniti. Tudi ni vsakomur dano, da bi se o vprašanju vere lahko zamislil in pretehtal njene postulate. Toda nekateri so o Bogu sposobni vsaj sprejemati informacije, ki jim pomagajo olepšati sliko. Lepši odnos do Boga se namreč zrcali v lepšem odnosu do sebe in drugih.

To stoletje je doživelo kvantni skok iz fizike v psihotiko in iz psihologije v metafiziko. Na Zahodu je metafizična misel zadnjih ne­kaj desetletij ustvarila nova obzorja naših tradi­cionalnih filozofskih sistemov.

Ta nenadni izbruh eksplozije zanimanja za psihotično, čarovno in mistično pa je v števil­nih glavah prej ustvaril zmedo kot razsvetljenje. Spodbudil je tudi zanimanje za domorodna mistična izročila, ki so v številnih kulturah obstajala veliko pred krščanstvom. Ker je bila večina teh izročil v svojem bistvu šamanistična, ni čudno, da so mnoge tako imenovane mistične poti v resnici poti jasnovidcev in ne mistikov.

Ali Bog kaj pričakuje?
Naslednje bistveno vprašanje, ki sodi v samo izhodišče tradicije, se glasi: Kaj hoče Bog in zakaj?
Do odgovora zopet ne moremo priti, dokler se oklepamo lastne tradicije in utrjenih verskih predstav. Tisočletno pranje možganov je opravilo svoje in zato nam je še težko razmišljati neobremenjeno, s svojo glavo.

V luči zgornjih ugotovitev je odgovor nedvoumen: predstava, da Bog nekaj hoče in zahteva, je nesmiselna. Bog noče nič, ker ima in je vse, kar bi hotel imeti in biti. Edino, kar je, ne potrebuje ničesar; kako bi sploh lahko - saj prav vse že ima!

Kaj je Bog?
Kakšna je osebna vera, predstava o Bogu in njegovih pravilih, je v liberalnih okoljih zahodnega sveta stvar osebne izbire, v nekaterih deželah na vzhodu pa predvsem stvar tradicije. Tradicijam se praktično ne moremo izogniti. Bistveni del sleherne tradicije pa je vprašanje Boga, ki je v vseh religijah predstavljen napačno. Zakaj?

Ker je z izkrivljanjem tega stališča in spoznanja moč zelo dobro manipulirati in izkoriščati človeka. Na to temeljno predstavo se namreč opira na stotine in tisoče drugih izpeljanih prepričanj, ki tako ali drugače krojijo naše življenje. Tako so izumili religije, privlačne zgodbice, povezane s kupom zapovedi in pravil, ki človekovega duha utesnijo, iz človeka pa napravijo poslušno ovčico.

Ljudje se bojimo Boga
Življenje vsakogar med nami poteka v skladu z osebnimi programi, programi naroda, ki mu pripadamo, ter programi, ki jih vsebuje tradicija družbe, v kateri živimo. Kdor se loti duhovnega čiščenja, se mora prej ali slej lotiti tudi miselnih temeljev, ki jih je sooblikovala tradicija. Zahodna civilizacija temelji na krščanskih temeljih; krščanski stereotipi in prepričanja so torej vtkani med njene osnovne gradnike.

Hoteli ali ne, verske predstave ljudstva, ki mu pripadamo, so prikrito vključene v miselne mehanizme vsakogar izmed nas, saj se tradiciji okolja, v katerem živimo, ne moremo kar tako izogniti.

Gongi, tibetanske skodele, šamanski bobni in didgeridoo so zdravilni instrumenti, ki vplivajo na našo zavest in s katerimi lahko izvajamo terapije za boljše energetsko ravnovesje.

Posode so začeli uporabljati že pred 6000 leti in izvirajo iz daljnega vzhoda. Uporabljali so jih pri meditacijah, molitvah in zdravljenju. Kovane so iz zlitin, ki po navadi vsebujejo od pet do sedem plemenitih kovin - svinec (Saturn), kositer (Jupiter), železo (Mars), baker (Venera), živo srebro (Merkur), srebro (Luna) in zlato (Sonce).

Najvažnejši je človek
Čeprav marsikdo zmotno misli, da ni tako, je odnos do entitete, ki jo imenujemo Stvarnik ali Bog, ena od najpomembnejših stvari v življenju človeka. Ta odnos se namreč zrcali praktično v vsakem njegovem ravnanju, saj predstavlja osnovno orientacijo, osnovni ton glasbe, ki jo s svojimi dejanji ustvarjamo. A to se nam odkrije šele ob podrobnejšem pogledu v naše delovenje.

Pravilen odnos do tistega, kar je izvor življenja, ustvari trden temelj, ki je osnova notranjega miru, zadovoljstva in samozavesti. Nepravilen odnos pa se zrcali v občutku nemoči, manjvrednosti, ločenosti, osamljenosti in v posledičnih strahovih in negotovosti.

Novo spoznanje
V prizadevanjih, da bi spoznali pravo naravo resničnosti, smo, oboroženi z idealistično predstavo poskušali teorijo oziroma hipotezo o Velikem intelektu potrditi v luči spoznanj največjih zahodnih filozofov. Pokazalo se je, da jo ideje vseh tistih filozofov, ki so dojeli tudi duhovno dimenzijo stvarnosti (Platon, Spinoza, Hegel,...), potrjujejo in dopolnjujejo. Očitnoteorija o Velikem intelektu »pije vodo«.

Zavedajoč se, da nobena ideja ali teorija ni popolna, temveč le slabši ali boljši približek dejanskosti, nikakor ne trdim, da je teorija Velikega intelekta v vseh pogledih pravilna in ustrezna. Trdim pa, da je ustreznejši miselni model objektivne resničnosti kot sedanji materialistični svetovni nazor. Teorijo bomo preverili še v luči verskih in drugih spoznanj različnih ljudstev in skupin.

Z razumom se Boga ne da dojeti,
dojame se ga lahko le s srcem.
Še posebej, če se zavedaš,
da je Bog tista vsevišnja sila,
ki se skozi tebe in vsa bitja še najbolj izraža kot nesebična Ljubezen
Pregovor, ki pravi;"Dobra dela pomagajo v nebesa"
držal je, še drži in držal tudi bo.
Vsak, ki stori dobro delo se tudi dobro počuti,
Ostali znotraj sebe ostajajo prazni,
pa to praznino skušajo napolniti bodisi s hrano, pijačo,
seksom in raznimi opojnimi substancami.
Aleksander Veliki, ki je ob njegovem času osvojil pol sveta
je baje ob njegovi smrtni uri rekel;
"Brez vsega sem v ta svet prišel in brez vsega z njega odhajam."
Toda tebi tega ni treba.
Še največji bogataši tega sveta so dojeli,
da njihovo dušo lahko rešijo dobra dela,
zato bodo njihove milijarde po smrti poklonili dobrodelnim organizacijam.
Še bolje za njih bi bilo,
če bi to storili že zdaj, ko so še živi.

Stoyan Svet

Idealizem in dialektika
Vrnimo se k filozofom. Nemški filozof Schelling se je proslavil s svojo filozofijo narave. Zanj je bilo življenje stvaritev narave, narava je namreč vsa resničnost, ki se nenehno razvija. Življenje in materija se medsebojno dopolnjujeta, sta različna vidika enotnega procesa. Človek torej ne biva zunaj sveta temveč je del narave, je poduhovljena materija. Materija je potencialni duh, latentni duh. Ves neizmerni fenomen narave je razvoj k samozavedanju.

Vse te Schellingove ideje se ujemajo z našim razmišljanjem v TVI. Zgrešil je le pri eni trditvi: menil je, da je iz sprva mrtve materije nastalo življenje, ki se nenehno razvija - od primitivnejših oblik k popolnejšim, do človeka. Pravilneje je reči, da življenje ni nastalo iz materije temveč je materijo oživil duh, ki se je spustil vanjo. Iz njegove misli izhaja napačna predstava o primarni vlogi materije.

Se sprehajata učenec in mojster, pa učenec nenadoma vpraša mojstra; "Kaj je smisel mojega življenja?"
Mojster je tiho in gresta naprej. Čez nekaj časa učenec ponovi svoje vprašanje. Tudi tokrat je mojster tiho in ne odgovori.
Ko se približata neki vasi mojster ob poti opazi velik sod napolnjen z vodo. Nenadoma močno zgrabi učenca in mu glavo in pol telesa porine v sod kot bi ga hotel utopiti.

Učenec se močno upira, bori se za življenje, ko pa sprevidi, da mu ni več pomoči popusti, takrat pa popusti tudi njegov mojster in mu potegne glavo iz vode.
Nato mojster vpraša učenca naj mu pove kako se je počutil medtem ko je imel glavo pod vodo.

Permanentni jaz
Schopenhauer je bil tudi prvi odkriti in eksplicitni ateist; podobno kot budisti ni verjel, da imamo »permanentne jaze«.Permanentni jaz bi v okviru TVI morda lahko enačili z nekakšno dograjeno predstavo o sebi.

Pomudimo se nekoliko pri terminu permanentnega jaza. V posameznem utelešenju govorimo v prvi vrsti o egu, to je o začasni (v smislu tega življenja) podobi o sebi, ki jo gradijo predstave in izkušnje trenutne inkarnacije. Ego se povezuje z začasno zavestjo o sebi. A glede na to, da duhovna bit ali duša skozi posamezne inkarnacije nabira izkušnje in spoznanja ter se tako razvija in približuje k popolnosti, je logično, da v tej duhovni biti združuje, akumulira prav vse, kar je bilo v predhodnem razvoju doseženo.