Sredi Tihega oceana obstaja prav poseben otok. Takšen, ki ni nastal z delovanjem naravnih sil kot vsi ostali, pač pa z delovanjem človeka. Otok iz smeti postaja tako velik, da se pojavljajo pobude po uradnem priznanju otoka kot države.

Največje smetišče na svetu - otok v severnem Pacifiku - je veliko kot manjša celina. Tvorba je z vsakim trenutkom večja in je po površini že primerljiva s Francijo. Po morju z morskimi tokovi pluje na bilijone plastičnih odpadkov, ki jih tokovi nosijo, dokler se ne ujamejo v krožni tok, kjer ostanejo ujeti.

RIBE NA DREVJU, prvi del

Piše Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

V Ameriki so po teh silovitih hurikanih, ki pred sabo s silovito močjo nosijo tudi po 10 metrov visoke valove ter po poplavah, morda zdaj tudi ribe na drevju. Dobesedno ali v prenesem smislu? Dobesedno, seveda. Na tistem drevju, ki ga je izrulo in na tistem, ki je ostalo. V prenesem smislu pa je na drevju povsod, tudi pri nas, mnogo rib. Čudno? Niti ne, a osvetli, kje smo v temeljih zgrešili Naravni red. Poglejte TOLE.

Na mednarodni okoljski konferenci kritično do sodelovanja javnosti v okoljskih zadevah

Novoustanovljeni mreži ombudsmanov v regiji letos predseduje Slovenija

Varuhu človekovih pravic RS je v petek, 15. 9. 2017, je pripravil mednarodno konferenco o sodelovanju javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov. Nedorečeno vprašanje sodelovanja civilne družbe v teh postopkih Varuh neprestano naslavlja na odgovorne, pa se še vedno srečuje z anomalijami, je bilo med drugim poudarjeno na konferenci. Varuhinja in kolegi ombudsmani ter njihovi predstavniki iz nekdanjih republik Jugoslavije so svečano podpisali deklaracijo o sodelovanju na področju okolja in človekovih pravic.

Dogodek "Moč v premikanju: potreba po interdisciplinarnem obravnavanju okoljskih tematikje" je nastal iz spoznanja, da je za reševanje kompleksnih okoljskih problemov potrebna interdisciplinarnost. Rdečo nit predstavitev različnih akterjev je predstavljala jasno izražena potreba po vključevanju različnih znanj, v kolikor želimo učinkovito rešiti kompleksne okoljske in družbene probleme na področju energetike in prometa. Dogodek se je odvil v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

Posvet je otvoril Taj Zavodnik, predstavnik projekta Mladi za boljše okolje, sledili so posamezni nagovori. Uroš Vajgl, vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe (MOP), je med drugim izpostavil problem, da ministrstva pri reševanju okoljskih problemov in vprašanj ne delujejo usklajeno. Poudaril je, da je takšen pristop dolgoročno nevzdržen in neučinkovit. Na koncu je dodal, da bi bilo potrebno okoljsko ozaveščeno politiko dolgoročno integrirati v delovanje vseh ministrstev.

V okviru dogodka Zero Tour 2017, avtomobilske, turistične in rekreativne prireditve, ki združuje lastnike električnih vozil in vse, ki želijo v prihodnje vstopiti v svet električne mobilnosti, je bila organizirana tudi pomenljiva okrogla miza z naslovom Miti in resnice slovenske poti v družbo trajnostne mobilnosti. Na njej so udeleženci obravnavali hitrost tranzicije in elektrifikacije voznega parka ter možne scenarije pa tudi ovire na poti tako e-mobilnosti kot trajnostni mobilnosti.

Izzive elektromobilnosti sta predstavila in obrazložila slovenski inovator in pionir e-mobilnosti Andrej Pečjak iz inštituta Metron ter direktor Zavoda Zadihaj Teo Bunta, ki se ukvarja z raziskovanjem in promocijo rešitev s področja trajne mobilnosti.

Spoštovani predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in minister dr. Peter Gašperšič,
letošnje poletje, drugo najtoplejše odkar obstajajo stalne meritve, nam je zopet pokazalo temno sliko prihodnosti, v katero drvimo. Vrstili so se vročinski valovi, Varuhinja človekovih pravic je opozarjala na pretople prostore, v katerih bivajo mame in otroci v ljubljanski porodnišnici, suša, s katero se je velik del Slovenije soočal že celo leto, pa je prešla v ekstremne razmere.

Ocenjuje se, da bi naj velik delež kmetov izgubil tretjino svojega pridelka in bo zaradi povzročene škode letošnja suša razglašena za naravno nesrečo. Nepopravljive posledice preteklih mesecev morajo biti glasno opozorilo Vladi RS, da potrebujemo ne le strategije prilagajanja na veliko toplejše podnebje, temveč tudi nemudne spremembe v slovenski energetiki, da se izognemu še večjemu opustošenju našega življenjskega okolja. Če bomo namreč še naprej vsako leto skurili skoraj štiri milijone ton premoga, je letošnje poletje šele pokušina neznosnih razmer, v katerih bomo primorani živeti.

Zaživela je spletna platforma ‘Manj je več’, ki spodbuja ponovno uporabo predmetov in promovira koncept Zero Waste na ravni gospodinjstev. Razvili so jo v Društvu Ekologi brez meja, informacije so na voljo brez registracije ali plačila, prispeva pa jih lahko vsak.

Na strani www.manjjevec.si je na voljo Karta mojstrov, kjer je izpostavljenih že preko 200 obrtnikov in organizacij, ki se ukvarjajo s popravilom, obnovo in izposojo različnih predmetov ali prodajo reči iz druge roke. ‘Manj je več’ tako odpravlja dileme, kot so na primer kje popraviti polomljen dežnik, kje kupiti oblačila iz druge roke in kje si izposoditi vrtalnik, ki ga potrebujemo le nekajkrat letno.

Evropska komisija je na seznam tujerodnih vrst, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo in so eden glavnih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti, uvrstila 12 novih vrst.

Med temi so poleg pižmovke in aligatorske trave tudi rakunasti pes, vrsta egiptovske gosi, sirska svilnica, čilenska rabarbara, orjaški dežen, žlezava nedotika in rdečelistna perjanka. Države EU bodo morale preprečiti vnos, hrambo, prodajo, prevoz, reprodukcijo ali uvajanje teh vrst.

Vsak dan v naše telo vdre več strupov kot včeraj. Zaradi njihovega delovanja smo težki in počasni, poleg tega zmanjšujejo naše zmogljivosti in onemogočajo normalno delovanje telesa. 

Od kod so prišli, kdo je za to kriv in kako jih ustaviti – vse to so za zdaj vprašanja brez odgovorov. Lahko pa se lotimo vprašanja, kako zmanjšati njihovo količino v telesu?

Vlada RS je izdala Uredbo o načrtu upravljanja z morskim okoljem, s katero je sprejela Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017 – 2021 (NUMO). S tem je Slovenija odpravila kršitve določb iz Direktive 2008/56/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, ki jih je Evropska komisija Sloveniji očitala v uradnem opominu maja 2017.

Namen in cilj NUMO je pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranjanje morskih ekosistemov ter doseganje dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. V načrtu so opredeljeni začetno stanje morskega okolja, program spremljanja stanja morskega okolja z opredeljeno časovnico izvajanja in pristojnostmi organov za izvajanje programa ukrepov ter vsebine usklajevanja z javnostjo in s sosednjimi državami v podregiji Jadranskega morja in regiji Sredozemskega morja.

Znanstveniki presenečeni nad odpornostjo morskega življa
Znanstveniki so presenečeni, kako odporen je morski živelj. Atol Bikini, ki je na severu Marshallovega otočja, so ZDA v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja opustošile z jedrskimi poskusi. Toda življenje na otok se vrača.

Ekipa znanstvenikov s stanfordske univerze je bila presenečena, ko je v kraterju atola Bikini naletela na veliko morskih organizmov, čeprav je bil otok po jedrskih poskusih razglašen za popolnoma neprimernega za življenje.

KAM Z OBLAČILI, KI JIH NE POTREBUJEMO VEČ?
Tekstilni odpadki so najhitreje rastoči odpadki v Evropski uniji. Po napovedih se bodo še povečevali. Kar 90 % odsluženega tekstila lahko predelamo in ponovno uporabimo. Veliko bolje, kot da oblačila vržete v smeti, je, da jih vržete v zabojnike za tekstil, bolj ozaveščeni jih podarijo. Možnosti je veliko:

• Obstajajo zabojniki za zbiranje oblačil in drugih predmetov, ki jih prodajo v večje sortirne centre po svetu. Razvrstijo jih v 50 kategorij, nato jih prodajajo naprej. Slovenska rabljena oblačila naj bi bila bolj dotrajana kot od drugih evropskih narodov, zato naj bi najpogosteje pristala v Afriki.
  
  
• Na Rdečem križu, na Karitas, v Zvezi prijateljev mladine pravijo, da primanjkuje oblačil, predvsem moških in otroških. In ni res, da morajo biti podarjena oblačila iz čistilnice, prav pa je, da so čista in ne častitljive starosti.
  
  
• Oblačila lahko tudi zamenjate, jih prodate in še veliko drugih možnosti: Centri ponovne uporabe, Zadruga dobrote, Materinski dom, Anina zvezdica, Facebook, Splet, Omara.si, Podarimo.si, Tekstilnica itd.

Težko je ob pomanjkanju dežja,
ko v nič gresta trud in pridelek.
Rastlinam so namenjena hranila
v rodovitni zemeljski prsti.
Mikroorganizmi jim jih napravijo užitna,
če jim voda pomaga do rastlin.

Mnoga človeška življenja so zapravljena,
ker so samozvani povzpetniki
s prisilo, bliščem in videzom
prikrili pravi smisel življenja.
S tem nas že stoletja prepuščajo
lagodju, sebičnosti in uničevalnosti.

Kot mestni otrok sem imela redek privilegij, da sem velik kos počitnic preživljala s staro mamo pri sorodnikih na Dolenjskem. To samo po sebi v tistih časih ni bil takšen privilegij, ampak nekaj dokaj običajnega, slovenske kmečke korenine pač;

privilegij so bili čudoviti ljudje, ki so, čeprav se vidimo preveč poredko, še vedno moji, in privilegij je bilo kompletno prizorišče tistih noro lepih avgustovskih dni: vasica ob Krki, vinograd in temni, globoki gozdovi na Straški gori, mlin v smeri proti Bršljinu, železniška proga sredi koruze, ob prehodu čez progo Andrejev križ in visoka črnikasta smreka, osamljeno znamenje skoraj na koncu sveta.

Morje je vedno tam, tam za nas. Mogoče ga zato jemljemo za danega, za vseprisotno gmoto, ozadje, za katerega ni treba skrbeti. A kot pravijo o hierarhijah, »drek se kotali navzdol«, in kaj je najbolj spodaj na našem planetu? Ravno morje.

Morje je res na najbolj depresivnih lokacijah, a to je le geografski vic. Skriva pa pomembno resnico - veliko večino morja slabo poznamo, saj je pregloboko, predaleč, predrago, da bi nam ga že uspelo raziskati. Povedano drugače, za največji ekosistem na Zemlji ne vemo niti tega, ali je v dobrem ali slabem stanju.

Prihodnost je električna, kar še posebej drži za avtomobilsko industrijo. Kljub temu električni avtomobili še niso del našega vsakdana. Ovirata jih namreč še dva dejavnika: maloprodajna cena avtomobila in doseg z enim polnjenjem akumulatorja.

Medtem ko je prvo »težavo« rešilo podjetje Tesla Motors z avtomobilom Model 3, je doseg z enim polnjenjem akumulatorjev še vedno težava, čeprav se razmere na tem področju iz dneva v dan boljše.

HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNE SKRINJE
Hladilniki vsebujejo kar nekaj nevarnih snovi, zato jih ne smemo oddajati med mešane komunalne odpadke ali med kosovni odpad. Ena glavnih nevarnih snovi je hladilna tekočina (plin). Gre za kemikalijo, ki jo uporabljajo za hlajenje zraka v hladilniku ali zamrzovalniku.

Ker sta najpogostejša hladilna plina - CFC v hladilnikih, izdelanih pred letom 1995, in HFC v poznejših modelih - dobro znani ozonu škodljivi snovi in ​​toplogredna plina, je odstranjevanje hladilnikov regulirano in skrbno spremljano.

Zmaguje Zemlja in končna zmaga je sigurno njena!

V "pogajanjih" med ljudmi in Zemljo, o pravilnem Življenju Človeštva na Zemlji sedaj in v prihodnosti, seveda zmaga Zemlja - že zmaguje in končna zmaga je sigurno njena!

Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

Resnica. Razgalja se in se sidra v zavest Zemlje, ljudi in Kozmosa. Zanimivo je opazovati, kako jo postopno sprejemajo ljudje in strukture na tem našem Svetu. V mestih po Nemčiji se odgovori na podnebne spremembe že barvajo v zeleno. A to so ukrepi iz nuje, tako rekoč iz preživetvenega strahu. Prava, drugačna vibracija zagotovo zasije in to je ključ v novo zlato dobo na Zemlji. Kjer se v razvoju to ne dogaja samodejno, to povzročijo Naravni, Kozmični procesi.

Za podaljšanje obratovanja NEK je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje
Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ odločilo v zvezi s pritožbo nevladnih organizacij PIC, Focus, Umanotera in SE-F zoper sklep Agencije RS za okolje (ARSO), da za podaljšanje obratovalne dobe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) presoja vplivov na okolje ni potrebna.

Ministrstvo je ta sklep odpravilo in odločilo, da je za podaljšanje obratovalne dobe iz 40 na 60 let, tj. do leta 2043, potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Srečanja med človekom in medvedom so v naravi redka, saj je medved previdna žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih lahko kljub temu pride do srečanja.

Najpogosteje do srečanj z medvedi prihaja spomladi, ko medvedi prekinejo zimski počitek, v naravi pa se giblje tudi vse več ljudi, ali pa poleti in jeseni, ko je v gozdovih veliko nabiralcev gozdnih sadežev, plodov in gob. Pomembno je, da znamo oceniti okoliščine srečanja in da smo seznanjeni s primernim vedenjem na območju medveda.

Za znanstveno-raziskovalne namene uporabljajo raziskovalci in upravljavci po svetu različne metode odlavljanja ter uspavanja medvedov. V sklopu projekta LIFE DINALP BEAR so strokovnjaki prejšnji teden prvič v Sloveniji preizkusili novo metodo odjavljanja rjavega medveda, in sicer so uporabili cevno oz. t.i. Culvert past.

Že po enem tednu postavitve pasti na terenu se je vanjo ulovila starejša medvedka, ki se je približevala vasem in je povzročala škodo na materialni lastnini v občini Sodražica. Zdaj medvedka nosi GPS ovratnico, zato strokovnjaki lahko sledijo njenemu gibanju in ugotavljajo, kaj jo privablja v bližino naselij.

Nova spletna stran Dovolj za vse - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri

V okviru projekta Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo Umanotera, društvo Focus in PIC, je zaživela nova spletna stran. Namenjena je širjenju ozaveščenosti in informiranju o skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri in o obstoječih praksah in akterjih v Sloveniji. Glavni element spletne strani je interaktivni zemljevid dobrih praks skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v Sloveniji.

Predstavlja več kot 40 primerov domačih praks, ki jim je skupno, da so se porodile iz skupnosti ali ob pomembnem sodelovanju prebivalcev oz. drugih deležnikov v lokalnem okolju in se nanašajo na področja trajnostnega urejanja prostora, trajnostne mobilnosti, samooskrbe s hrano in ekološkega kmetijstva, lokalnega krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje, učinkovite rabe energije in oskrbe z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter participativnega upravljanja.

DAN EKOLOŠKEGA DOLGA PRIŠEL NAJHITREJE ODKAR OPRAVLJAJO MERITVE

V ozračje še vedno oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko naši oceani in gozdovi absorbirajo, prekomerno lovimo ribe, ki se nimajo časa razmnožiti do zdravih staležev, in sekamo gozdove hitreje kot le-ti lahko znova zrastejo.

Dan ekološkega dolga bo letos prišel že 2. avgusta, najhitreje odkar opravljajo meritve, je sporočila Global Footprint Network (GFN), mednarodna raziskovalna organizacija, ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga. Na ta dan bo človeštvo izkoristilo naravne resurse, ki jih ima na voljo v enem letu in vstopilo v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Emisije ogljika so najhitreje rastoči dejavnik v prekomerni porabi in ogljikov odtis človeštva zdaj predstavlja kar 60% človeškega povpraševanja od narave, ki ga imenujemo ekološki odtis.