Nedavno sem prebrala recenzijo knjige “Eden 2.0: Climate Change and the Search for a 21st Century Myth” 1. Osrednja ideja te knjige je, da mora človeštvo – precej hitro – najti mit, ki bi nam omogočal preseči medsebojne razlike in nas navdihnil h koreniti spremembi. Suha dejstva in politika ne bodo zadostovali. Da bi lahko naredili nujno potrebno spremembo, potrebujemo navdih v obliki skupne vizije.

To se ne nanaša le na našo splošno družbeno klimo, v kateri ne prisegamo več na dejstva, temveč dajemo prednost dobri zgodbi. Poudarjeno je tudi izrazito pomanjkanje vizije prihodnosti aktivistov in politikov po svetu.

Pri nas smo že po izročilu vsi strokovnjaki za vzgojo, in to en večji kot drugi. Torej sem tudi jaz in lahko v to žlobodro mnogih kuharjev stresem svojo nakladalnico tozadevnih modrosti …

Ena modrost je, da prično mnoge človeške dejavnosti v nekih ozirih nazadovati, ko postanejo stroke ali znanosti. Kmetijstvo in promet npr. odtlej pospešeno uničujeta zemljo, živino, pridelke in nas. Zdravilstvo je pridobilo na ceni in stranskih učinkih. Vladanje je dokončno podrlo ograjo med zasebnim in javnim in nam zlezlo ne le v posteljo, krožnik in školjko, ampak tudi pod kožo …

Preseganje pohote
Pohota je prvorojena lezija ega in zadnja, ki jo uničimo. Z njo se soočamo v bolj izrazitih ali v nežnejših oblikah; nihče tu ni izvzet. Pomembno je, da si to priznamo in se lotimo dela na sebi.

Marsikdaj se pohota, ko jo prepoznamo in na videz »obračunamo« z njo, umakne. Menimo, da smo jo izkoreninili, a se je le potuhnila na globlje ravni. Prebudi se, ko to najmanj pričakujemo. Zadostuje en sam vtis, ena slika in odpre se vrelec, ki ga je zelo težko zajeziti.

Piše: Avrigo

Kaj dobiš ko združiš filozofijo hipijstva: flower power  in neokrnjeno, divjo naravo? Kamenjak! (Aurigo)

September 2018 – Med jutranjim izvajanjem pranajame, prihajajo do mene okusi mest, ki sem jih obiskal, Jeruzalem in njegov vonj po cvetovih (tamariske), naslednji dan, ko iz zraka prihaja svežina podoba Münchna in njegovih vrtov ter zraka napojenega z reko Isar, ko je tudi jutro toplo slike Splita, kamna in morja. Moj učitelj, ki je iz dežele zmajev, je na svojem zadnjem predavanju nekako tako dejal: »Meditacija je kakor potovanje čez različne kraje, nekje se boš imel fajn, dobro, užival boš, v nekaterih krajih pa boš ponekod umiral od strahu, imel boš najrazličnejše težave, občutki bodo bili neprijetni, ampak vse te izkušnje v meditaciji so oprijemanje določenih izkušen – je stanje marigpe, a v meditaciji moraš izkusiti rig-po in v njej bivati.«

Odkloni od naravne spolnosti
V sodobnem času se nasprotja v dualnem svetu vse bolj relativizirajo, kar se vse bolj kaže tudi na področju spolnega vedenja; priča smo menjavi spolnega vedenja, pozdravljanju istospolnosti, izkrivljenim pogledom na poslanstvo ter vlogo spolov in še marsičemu. Predstave o tem, kaj je naravno, primerno in ustrezno, se spreminjajo, karmične posledice spolnih prekrškov pa ostajajo enake.

Spolne odklone razvrščajo v dve skupini, ki sta poimenovani po dveh Adamovih ženah. V Kabali je zapisano, da sta se imenovali Lilith in Nahemah. Tako v »lilith spolnost« sodijo prekrški, ki oddaljujejo spolnost od življenja, ki torej spolnost zatirajo, jo dušijo in ji jemljejo moč: spolne fantazije, masturbacija, pornografija, istospolni seks, splav, kontracepcija, spolna abstinenca … Tu gre tudi za precej subtilne oblike, ki jih marsikdo ne loči od normalnega spolnega vedenja – denimo spolna fantazija ali kontracepcija.

Šola, ki nagrajuje trud, vzgoji garače in grebatorje. Šola, ki bi učila tehniko, bi vzgojila mislece … Zato prav tega ne uči.

Si predstavljate šolo, v kateri bi otroke najprej naučili učenja? No, da gremo k osnovam: si predstavljate šolo, kjer bi otroke naučili tekoče brati, pisati, računati in vse troje razumeti, preden bi jih začela trpinčiti s spolnim življenjem zaprtotrosnic in prezirati njihovo spolno življenje? Si predstavljate šolo, kjer bi učenci videli, tipali, slišali, vohali, okušali in preizkušali reči, o katerih se zdaj večinoma samo piflajo, ne da bi vedeli, za kaj gre? Si predstavljate šolo, kjer bi se učenci naučili znanje poiskati, predmete izdelati, postopke pa ponoviti, si jih prilagoditi in izumljati nove? …

Prehrana očetov pred spočetjem lahko pomembno vpliva na zdravje otroka. Kanadski znanstveniki so dokazali, da sperma nosi »spomin« načina življenja in prehrane očeta, ki se prenese na potomce.

Bodočim očkom zato svetujejo, da pravočasno opustijo nezdravo prehrano in pogosteje posegajo po zdravi hrani, zlasti zelenjavi zelene barve, ker je bogata s folno kislino, ki pomembno preprečuje nepravilnosti v razvoju možganov in hrbtenjače. To pomeni, da morajo priprave na potomstvo resno vzeti tudi moški, ne le ženske.

Spolni ogenj
Tako kot ima človek fizično mater in očeta, ima tudi kozmično mater in kozmičnega očeta, ki sta starša njegove duhovne biti, duše. Kozmičnega očeta imenujemo v krščanstvu Bog Oče, kozmično mater pa Sveti Duh, ki uresničuje Očetovo vizijo in se odraža v nas na različne načine, med drugim tudi kot energijska kača Kundalini. Poleg njiju obstaja še cela vrsta duhovnih bitij, ki sodelujejo pri razvoju človeških bitij in ga usmerjajo.

V človeka je položen spolni ogenj kot njegova največja moč. Iz njega se napaja vse, tudi čustva. Ta ogenj je dar Kozmične Matere in duhovnega bitja, ki ga v krščanstvu poznamo kot Luciferja. (Luciferja ne smemo enačiti s hudičem, Satanom; Lucifer je prinašalec luči, skušnjavec, ki prinaša pomembne lekcije za naš napredek). Zaradi spolnega padca je prišlo do preusmeritve nadzora nad spolnim ognjem od kozmične Matere k egu.

Že alkimisti so vedeli, da v človeškem bitju obstajata dva ognja: merkurjev ali žvepleni ogenj, ki je vir napredka, in arzenični ogenj, ki je vir pohote in hrana egu.

Tehnologija postaja v našem življenju vse pomembnejša. Znašli smo se na veliki prelomnici, na kateri se moramo sprijazniti z vedno večjo prisotnostjo umetne inteligence na različnih področjih našega vsakdana.

Nove tehnološke možnosti na različnih področjih pa odpirajo pomembna etična vprašanja. Ni namreč vse, kar je mogoče, tudi dovoljeno. Zato je pomembna ozaveščenost o tehnoloških perspektivah in njihovih možnih posledicah, do katerih se moramo opredeliti in jih kot družba tudi regulirati.

Zgodovinski pogled
Pojav pohote je povezan z dogodkom, v Svetem pismu imenovanem izvirni greh. Prišlo je do trganja prepovedanega sadu, ob čemer sta Adam in Eva nenadoma spoznala, da sta gola; pojavil se je sram, obenem pa sta se zavedla svoje krivde, zato sta se pred Bogom skrila. Izgnana sta bila iz raja in bila prisiljena v stisko in trpljenje.

Zgodovinski razvoj človeka je v marsičem prekašal znanstveno fantastiko. Kot je bilo omenjeno že v besedilu o ponosu, je s spustom duše v materijo – ko se je ta pričela odevati v snovna telesa – prišlo do oženja in osredotočanja zavesti na čutne vtise, zavedanje duhovne narave človeka pa je pričelo bledeti. Vstopili smo v proces izgradnje individualnosti, ki je tudi proces razduhovljenja, in pričeli izgubljati stik s kozmičnim Izvorom, z Očetom-Materjo.

Kaj je ustrezneje - da duša vodi telo ali obratno? Današnji človek je ujetnik svojega telesa in razuma, duša pa preživlja stisko. Kadar telo gospodari nad dušo, ima pohota prosto pot.

Ljubezenska strast, ki jo marsikdo zmotno enači z ljubeznijo, je skrivnostna sila, ki jezdi na spolnem ognju v nas. Tega oživljata dva dejavnika: spolni instinkt in pohota. K osebkom nasprotnega spola nas privlači spolni instinkt, pohota pa nas sili v spolni stik, ki ga vodi egova želja posedovati, prilastiti si tisto, kar lahko poteši spolno slo. Prilasti si našo vitalno energijo in ob slepečih telesnih senzacijah izčrpava telo.

Harry Oldfield je po izobrazbi biolog, ki vodi znanstvene raziskave na kliniki blizu Londona v Angliji. Njegovi kolegi pravijo, da je "izumitelj, znanstvenik in mislec, ki ne pozna besede 'nemogoče'". Dopisnica revije Share International Diana Holland je ob vsakoletnem zasedanju mednarodnega združenja za preučevanje obsmrtnih pojavov IANDS, ki je bilo letos na univerzi v Vancouvru v Kanadi (na univerzi Britanske Kolumbije), z njim opravila intervju.

V zatemnjeni dvorani sem gledala projekciji dveh diapozitivov, ki sta bili na zaslonu druga poleg druge. Na levi je bilo enakomerno polje krvavo rdeče, na desni pa enako polje z mehurjem bele svetlobe kot neke vrste umetniška upodobitev zvezdne eksplozije. "Kar vidite na levi," je dejal predavatelj, "je energijski obris organskega müslija, ki utripa v svetlobi. Kar pa vidite na desni, je zelo priljubljena, povsod dostopna žitarica, ki jo običajno jemo za zajtrk. V tem primeru ni videti nobene svetlobe."

Zrcalo zavesti
Lastnost zavesti ima pred sabo velikansko delo. Ovrednotiti mora vso človeško civilizacijo in človeško bitje v vseh njegovih razsežnostih. Prek modernih elektronskih medijev je mogoče videti ogromno slik, ki kažejo človeško naravo. Toda to so slike zunaj nas.

So tako kot Ariel in Kaliban na odru gledališča. Drugače je, ko zrcalo zavesti nastane v človeku samem, ko to sliko ustvarimo z lastnimi spoznavnimi silami. Večina ljudi tega zrcala ne more prenesti, če se pojavi v njihovih dušah. Toda to zrcalo postaja vedno bolj prisotno v svetu. Predstavimo si, da bi se nam izpolnila želja videti v svoja prejšnja življenja.

Jeane Manning je nagrajena kanadska avtorica. Leta 1981 je izvedela za mrežo izumiteljev, inženirjev in znanstvenikov, ki raziskujejo nekonvencionalne energetske generatorje s ciljem dati človeštvu obilje čiste energije. Od leta 1986 zelo veliko potuje – intervjuva ključne ljudi na področju energije in se udeležuje energetskih konferenc o prebojnih energetskih sistemih, ki bi lahko nadomestili nafto in fizijske jedrske reaktorje.

Knjige Manningove so izšle v šestih jezikih. Najnovejša, v soavtorstvu z industrijskim znanstvenikom Joelom Garbonom, je prejela srebrno medaljo na mednarodnem tekmovanju neodvisnih založnikov za najpomembnejšo knjigo leta 2009. Njen naslov je Prebojna moč: Kako lahko kvantni preskok izumov nove energije preobrazi naš svet (Breakthrough Power: How Quantum-Leap New Energy Inventions Can Transform Our World). Jeanne Manning je za Share International intervjuval Chester Ptasinski.

Svobodna volja
Svobodne volje ni razumeti kot brezvestno in samovoljno početje. Spoznanje prinese vest do tega, da ravnamo skladno z njim. Če ne negujemo poti spoznanja in ne vzgajamo svoje volje k samostojni in svobodni vesti, delujemo neposredno iz neobdelanih nagibov. Pomanjkanje notranjega dela na tem se kaže v neizmerni razširjenosti samovolje v odnosu do sveta, življenja in drugih, ki smo mu priče v vseh področjih človeške dejavnosti.

Seveda je v današnjem svetu tudi veliko dejanj vesti, kar zbuja upanje, vendar druga stran nenehno bije v oči in pretresa moralno občutljivega človeka. Pohlep, samodrštvo in brezobzirnost ne poznajo zadržkov in vodijo v nasilje. Moralno obsojanje je brez moči. Komaj uspe nekje ustaviti zlo, se to pojavi drugod.

Znanstveniki iz laboratorija Trenergy v Salt Lake Cityju v ZDA trdijo, da so našli način za pretvarjanje jedrskih odpadkov v neškodljive elemente. Potrditev je prišla od znanstvenikov iz enega od evropskih najbolj uglednih jedrskih laboratorijev CISE blizu Milana v Italiji.

Proces je varen, dovolj enostaven, da se lahko izvede v laboratoriju srednje šole in cenejši od skladiščenja enake količine radioaktivnih odpadkov za eno leto. Ocenjeno je, da bi obdelava enega kilograma odpadkov s tem procesom stala 2.000 dolarjev - skladiščenje enega kilograma na leto pa stane 2.500 dolarjev.

O miru in ljubezni
Lepo in prav je govoriti o miru in ljubezni in deliti ta občutek z drugimi, ko pa si moramo zagotoviti obstoj in svoj nujni, zdravi egoizem, ko smo v družbi z ljudmi, kakršni so s svojimi navadami in svojo neposredno naravo, ko se srečujemo s svetom nasploh, se srečujemo s silami okrog sebe, ki niso nujno prijazne in ki zahtevajo trezno prisotnost duha, spoznanje sebe in človeka nasploh.

V občutek miru in ljubezni se prikrade tudi samozadovoljstvo, ki ni nič drugega kot egoizem. Ta je sicer nujen, saj gre za občutek v našem sebi, toda dobro je to vedeti, da se ne bi slepili s tem, da širimo mir in ljubezen, čeprav v resnici razgrinjamo krila egoizma svojega čutenja in samozadovoljstva. Človek rad trdi, da ljubi nekoga, dejansko pa ljubi sebe v odnosu do drugega. Edina pot je spoznanje sebe in delovanja na tem temelju.

So vam poznani tisti trenutki, kadar se zazdi, da nam življenje govori, da nam daje neko sporočilo, smer? Na začetku se morda ne zdi zelo jasno, toda z nekaj dodatnega opazovanja in z nekoliko več poglobitve lahko uvidimo povezavo.

In tako je pred nekaj tedni v moje življenje vstopilo ime Ulikses. Pojavilo se je nenapovedano, kot bi mi želelo nekaj sporočiti. To ime mi pred tem ni bilo domače, toda lahko sem ugibala, da je prišlo iz rimske ali grške mitologije. In res sem po krajšem raziskovanju ugotovila, da je to rimsko ime grškega junaka Odiseja, glavnega lika iz znamenite Odiseje.

Ob koncu 19. stoletja, točneje leta 1899, se je izteklo obdobje »somraka bogov« ali »kali juge«, kot imenuje to obdobje modrost vzhoda. Trajalo je skoraj tri tisoč let. V tem času je duhovni svet zaprl dostop v svoja področja. To je bilo potrebno, da bi človek lahko osvojil materialni svet. Redkim izbrancem so bile dveri v duhovni svet odprte.

Ko pa je v 2. polovici 19. stoletja materialistično usmerjena znanost postala vodilna sila v svetu, so se kot nasprotni odziv na to spet na široko odprla vrata vsem, ki iščejo duha. To je volja duhovnega sveta in naj bi pripomogla, da se človeštvo ne bi povsem izgubilo v pretiranem materializmu.

Knjiga Jamesa DeMela (s predgovorom Eve Reich) predstavlja uvod v znanost o orgonski energiji in ponuja načrte za izdelavo orgonskega zbiralnika. Wilhelm Reich (1897-1957) se je rodil v Nemčiji, v ukrajinskem delu nekdanje Avstro-Ogrske. Odraščal je na kmetiji, kjer je sodeloval pri različnih opravilih, med drugim tudi pri reji živali in skrbi zanje. Imel je tudi srečo, da je imel zasebno izobraževanje, ki je vzpodbujalo njegovo zanimanje za rastline in male živali. To je prav gotovo pomembno prispevalo k njegovim kasnejšim biofizikalnim odkritjem v medicini in biologiji.

Potem ko je v vojni med 1914 in 1918 služil kot poročnik, je diplomiral kot zdravnik na univerzi na Dunaju. Leta 1922 je skupaj s Sigmundom Freudom ustanovil kliniko za psihoanalizo. Tu se je začelo njegovo delo, povezano z vprašanji, kako biološka energija vpliva na človekova čustva, na njegovo obnašanje in seksualnost.

Večina religij trdi, da duša, človekovo duhovno bistvo, povsem normalno deluje in občuje z okolico, brez možganov. Različne šole ezoterike nesnovne ravni bivanja razlagajo zelo natančno in trdijo, da poleg fizičnega obstaja kopica »finosnovnih teles«, ki gnezdijo in se bolj ali manj ujemajo s fizičnim.

Najpogosteje govorijo o sedmih telesih, med katerimi so etrsko telo, ki oživlja fizično telo, paastralno telo, ki zrcali čustva, in mentalno telo, ki je odločilnega pomena za delovanje razuma. Sedež razuma je po tem gledanju miselno telo, ki zavzema prostornino celotnega telesa, in torej ne napolnjuje le volumna možganov.

Kot pravi dr. Lidija Šprah stres ni to, kar se nam dogaja, temveč naša reakcija – kako se na to odzovemo.Navedeno pomeni, da lahko isti dogodek na nekoga deluje stresno, na drugo osebo pa ne vpliva tako. Prav tako lahko isti stresni dogodek (npr. pomanjkanje časa) nekoga povsem »blokira« in mu zagreni življenje, medtem drugemu vzbudi izziv in mu s tem popestri njegov vsakdan.

S stresnim dogodkom se je potrebno čimprej konstruktivno soočiti. Če sledimo pogledu Elilisa, je stresna situacija sestavljena iz »stresnega dogodka«, »naših misli o tem dogodku« in našega »odziva na ta dogodek«, zato se stresa lahko lotimo iz vseh treh smeri.

Znanstvene tehnologije z vsakim dnem vse bolj napredujejo. Vse večji delež živil raste brez stika s prstjo in brez izpostavljenosti sončnim žarkom. 

Znanstveniki se vse bolj poglabljajo v to, kako različna valovanja svetlobe delujejo na rastline, zato že imamo različne žarnice za rastlinjake – odvisno od tega, ali želimo spodbuditi rast listov ali plodov. Tehnologija LED, ki omogoča izbiro frekvenc (barvo svetlobe), hitro napreduje in celo uspeva vplivati na izboljšanje okusa tako vzgojenih plodov (ki so bili do sedaj praviloma veliko slabšega okusa).