Študija pomembna tudi zaradi globalnega segrevanja.
Znanstveniki so ugotovili, da že izguba dveh odstotkov telesne mase na račun izgube vode iz telesa lahko povzroči motnje kognitivnih sposobnosti. To pomeni, da že blaga do zmerna dehidracija vodita do motenj pozornosti in zmanjšanja zmožnosti sprejemanja odločitev.

Raziskava ameriških znanstvenikov v strokovni publikaciji na temo športa in medicine  "Medicine & Science in Sports & Exercis Mediji", ki jo povzema Reuters ugotavlja, da dehidracija povzroča še posebej veliko težav zaradi motenj pozornosti, centra za prostorsko orientacijo in vpliva na tako imenovane izvršilne funkcije v možganih, torej na tiste procese, ki narekujejo ciljno orientirano vedenje, kot so prepoznavanje zemljevida, pravopis, računanje in na primer lektoriranje.

Med spanjem ne lenarimo – telo takrat opravlja najpomembnejša vzdrževalna dela. 
Kar čez dan podiramo, ponoči telo gradi, seveda le, če ga pri tem nič ne moti.

Telo ima dobro razvit sistem samozdravljenja. Spoznanje, da ima vsak organ seznam svojih opravil, nam pomaga, da hitro ugotovimo, kateri od njih potrebuje krepitev. 
Telo se začne obnavljati šele takrat, ko se možgani umirijo; šele takrat preide v popolno mirovanje. To se zgodi le med globokim spancem, ki nastopi dva- do trikrat na noč, najbolj zdravilen in učinkovit pa je le v prvi fazi, do polnoči. Takrat se telo obnavlja, raven stresa se zmanjša, vnetja in poškodbe se zdravijo, škodljive strupene snovi iz možganov pa prehajajo do jeter, od koder se naslednji dan izločijo. Tudi možgani se čistijo in obnavljajo predvsem ponoči, zato jih najbolj prizadene, če je naš naravni ritem moten.

Večina pozna težave s suho kožo, ki jih povzroča večje izpostavljanje sončnim žarkom. Pogosto pa spregledamo, da prinaša poletje tudi veliko bolj izsušene sluznice. 
Že s tem, da smo poleti bolj razgaljeni in zato skozi pore izgubljamo več vode, ustvarjamo dehidracijo, ki prizadene celotno telo. 

Namakanje v slani morski vodi dodatno deluje diuretično – ne vpijamo mi morja, temveč morje dejansko vpija nas, ker je bolj slano in vleče našo vodo nase. Seveda nas s tem tudi razstruplja, vendar le pod pogojem, da bomo izgubljeno vodo hitro nadomestili. Tega pa se žal ne da narediti z ledeno kavo, pivom in hladnimi osvežilnimi pijačami.

Še en v množici dokazov, da kajenje škoduje zdravju
Možnosti, da odrasli nekadilci umrejo za posledicami hude pljučne bolezni, so večje, če so odraščali s starši, ki so kadili, kaže raziskava ameriških znanstvenikov.

Izpostavljenost cigaretnemu dimu deset ali več ur na teden poveča tveganje za smrt zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni za 42 odstotkov, za smrt zaradi ishemične srčne bolezni za 27 odstotkov, za smrt zaradi možganske kapi pa za 23 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki so živeli z nekadilci, raziskavo prek britanskega BBC-ja povzema Slovenska tiskovna agencija.

Vsi poznamo tisti čudoviti občutek, ko se po nekaj dneh plavanja v morju počutimo lažji, mlajši, gibčnejši … Kako morju uspe v tako kratkem času doseči toliko sprememb v našem telesu?

Morska voda deluje v dveh smereh. Ko se v njej namakamo (vsaj 20 minut), iz odprtih por vleče umazanijo in nas s tem globinsko razbremenjuje težkih kovin. Hkrati naša koža zaužije marsikaj iz morja, zato taka kopel – seveda če je morje čisto –, deluje tudi kot prehransko dopolnilo, ki ga uživamo s celotnim telesom. 

Tibetanci menijo, da obstajata dve vrsti lenobe.

Prva je tista, pri kateri ves dan lenariš in nič ne počneš. Druga je tista, pri kateri ves čas nekaj počneš, da bi se izognil ukvarjanju z bistvenim. 

Če ne prej, to, da smo ogromno časa (edina valuta, iz katere je sestavljeno življenje) zapravili za nepomembno, spoznamo takrat, ko nas bolezen ali kaka druga življenjska kriza postavi pred ogledalo. 

Najboljša preventiva pred sončnimi opeklinami je upoštevanje nasvetov dermatologov, da ste v času, ko je moč UV-sevanja najmočnejša, v senci in na hladnem.

Čezmerno izpostavljanje soncu namreč povzroča akutne in kronične škodljive učinke na kožo, poškoduje oči in oslabi imunski sistem. Zaradi narave dela in časa dopustov, ko želimo izkoristiti dneve za kopanje na bazenih ali v morju, pa ob neprimerni zaščiti pride tudi do opeklin. V teh primerih morate koži posvečati bistveno več pozornosti kot običajno.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

SOS za utrujene oči
Naše oči so zelo občutljive, zato potrebujejo posebno skrb in nego. V službi vsaj sedem ur preživimo za računalnikom in ko se po dolgem in napornem dnevu skušamo sprostiti, beremo, gledamo televizijo, si dopisujemo prek interneta, igramo računalniške igrice ali rešujemo križanke.

Skratka, pri vsem, kar pojmujemo kot počitek, obremenjujemo oči in jim ne privoščimo, da bi se vsaj za hip odpočile. Statistika pravi, da ima vsak tretji človek takšne ali drugačne težave z vidom, sami pa lahko vse skupaj še poslabšamo. Kako torej pomagati utrujenim in suhim očem? Za odgovore na ta in druga vprašanja o skrbi za oči, smo se obrnili na oftalmologinjo Miriam Zagernik Mihelčič.

Povečuje se tudi število obolelih za klopnim meningoencefalitisom
Lani je bilo v celem letu prijavljenih 4.554 primerov lymske borelioze, letos pa so samo do 7. julija to bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi, odkrili pri 3.617 ljudeh, samo v prejšnjem tednu so odkrili 314 novih primerov.

Lymska borelioza se pojavlja celo leto, najpogostejša pa je od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi okrepijo dejavnost klopov. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

Piše: Maria Ana Kolman v reviji Karmaplus

NARAVA JE NAŠ ZDRAVNIK
Narava je popolna. V njej je več smotrnosti in logike kot v najpametnejših razpravah. Svet kot ogledalo odseva odnos, ki ga imamo do njega. Torej so naravne katastrofe v vseh svojih pojavnih oblikah posledica odnosa, ki ga imamo do narave. Nešteto gibanj, organizacij, forumov, … deluje z namenom neprestanega opozarjanja na nesmiselnost človekovega ravnanja z naravo.

Pa vendar se zdi, da tega ne slišimo, ne vidimo in predvsem ne upoštevamo. Očitno je, da razdiralnega toka ne želimo ustaviti. Ozaveščen človek se je sicer prebudil, vendar se mu zdi, da on sam ne more ničesar spremeniti. Pa to ni res – tako kot se vsaka pot okoli sveta prične s prvim korakom, tako se tudi vsaka pot duhovnega razvoja prične z lastnim prebujenjem. Dejstvo je, da toka ne moremo več ustaviti.

Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

Če bi morali ta hip odgovoriti na vprašanje, kako bi ocenili zdravje svojih obzobnih tkiv, kaj bi odgovorili? Da imate zdrava tkiva, nobene oblike parodontalne bolezni in da ste na svojo ustno higieno v vseh pogledih ponosni? Če je tako, vam lahko samo čestitamo. S svojim odgovorom ste se uvrstili med dva odstotka ljudi, ki se v Sloveniji lahko pohvalijo s takim rezultatom.

Zobozdravniki opažajo velik porast bolezni dlesni in obzobnih tkiv, ki so predvsem posledica pomanjkljive ustne higiene. Veliko ljudi ima ob ščetkanju zob blage ali hujše krvavitve iz dlesni, skrbi pa, da se jim to praviloma ne zdi nič hudega. Ne vedo namreč, da je prav krvavitev začetek parodontalne bolezni, zaradi katere utegnejo zobje čez čas začeti izpadati.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

SODOBNO ZDRAVLJENJE S SVETLOBO
Fototerapija sodi med sodobne metode zdravljenja. Gre za uravnavanje celičnih procesov s pomočjo svetlobe vidnega rdečega spektra (R) in svetlobe blizu infrardečega spektra (NIR), ki ga lahko oddajajo določene LED-diode, ki sevajo svetlobo v t. i. terapevtskem oknu. Fizikalen pristop k zdravljenju ran, opeklin, preležanin, mišično-skeletnih poškodb, boleznim živčevja ter blaženju bolečin pa imenujemo fotobiomodulacija.

S svetlobo ustreznega svetlobnega spektra (od 600 do 1000 nm) stimuliramo regenerativne procese v celici tako, da vplivamo na njen metabolizem. Celica se odzove na obsevanje z večjo produkcijo energije v obliki ATP. Odgovor na primarne mehanizme pa sproži vrsto kliničnih učinkov: celjenje ran, povečanje prekrvitve in limfnega pretoka, regeneracija tkiva, imunomodulacija in protibolečinsko zdravljenje.

Če radi obedujete v restavracijah, vam bodo te informacije zelo koristile.
V restavracijah ne moremo biti nikoli 100-odstotno prepričani, kaj pristane na našem krožniku ali v kozarcu. Bakterij mrgoli povsod, nekaterim pa se je mogoče izogniti. Da obiska restavracije naslednji dan ne bi obžalovali, preberite, čemu se je bolje izogniti.

Ob ponedeljkih ne naročajte ribjih jedi 
Slavni kuhar Anthony Bourdain je v svoji knjigi Kitchen Confidential zapisal, da večina restavracij ribe naroča ob torkih in četrtkih, zato je bolje, da se ribjim jedem ob ponedeljkih izognete, saj po vsej verjetnosti ribe ne bodo sveže. Izjema so restavracije, ki strežejo predvsem ali samo morske jedi, saj morajo ribe naročati dnevno.

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

• starejše in otroke,  
• bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
• osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

»Jemljem kontracepcijske tabletke, vendar sem zbegana, ker slišim toliko različnih informacij.« Ginekologi povedo, da od mladih deklet pogosto slišijo takšna in podobna vprašanja. Pa za to ni nobene potrebe, v pričujočem prispevku želimo prispevati k razbijanju mitov in legend o kontracepciji.

Dekleta in ženske imajo pri nas na voljo veliko izbiro različnih kontracepcijskih metod. Ena najbolj preverjenih, učinkovitih in varnih so zagotovo kontracepcijske tabletke. Številne polresnice in zavajanja glede njihove uporabe ne držijo, ravno nasprotno, novejše generacije tabletk prinašajo ob zaščiti pred neželeno nosečnostjo, tudi številne prednosti za mladostnico.

MIT 1. Ali se bom med jemanjem kontracepcijskih tablet res zredila?

Ne. Nobena znanstvena raziskava ni dokazala vzročne povezave med debelostjo in jemanjem kontracepcijskih tablet. Včasih lahko pride do manjšega prehodnega porasta
telesne teže (1–2 kg), vendar je to posledica zadrževanja vode v telesu.

S hrano brez holesterola le malenkostno vplivamo na koncentracijo holesterola v telesu
Povišan holesterol pomeni višje tveganje za srčno-žilne bolezni, zato se mnogi izogibajo s holesterolom bogati hrani. A to ima skoraj zanemarljiv vpliv na dejansko koncentracijo holesterola v krvi.

Znanstvenik z biotehniške fakultete Blaž Cigić navaja, da lahko z zmanjšanjem vnosa holesterola s hrano le za pet odstotkov vplivamo na nižjo koncentracijo holesterola v krvi.

Piše: T. P. v novih Misterijih, www.misteriji.si

Magistrske raziskave potrdile vsestransko učinkovitost posta
Mag. Sonjo Bertalanič so učinki njenega 21-dnevnega posta tako navdušili, da je na podiplomskem študiju Varna hrana na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru na temo svojega početja magistrirala. V knjigi Post in celostna hrana človeka predstavlja izsledke magistrske raziskave o vsestranskih učinkih posta.

Sama si je s postenjem pozdravila hipertirozo ali čezmerno delovanje ščitnice. Ker je imela predpisano doživljenjsko terapijo z zdravili, je z ozdravitvijo zavarovalnici prihranila veliko denarja. Tako kot še na stotine »neozdravljivih« bolnikov. Zakaj torej zdravstvena zavarovalnica ne pokrije stroške posta na recept, se sprašuje. O postenju se je pogovarjala s Tatjano Svete.

Da ne boste na dopustu praznili baterij, namesto da bi jih polnili, na pot vzemite tudi naravno domačo lekarno. Vnetja sečil, prebavne težave in težave s kožo (srbeči mehurčki, opekline …) nam namreč pogosto zagrenijo dopustniške dni. Kot ste lahko izvedeli v tokratnih novicah, utegnejo tudi slabo vplivati na zobe. Preberite si, kako jih lahko preprečite ali vsaj omilite. 

Voda, voda, voda
Preden se lotimo naštevanja vsega, kar sodi v popotniško lekarno, poudarimo naslednje: nobeno od teh naravnih sredstev za premagovanje zdravstvenih težav na poti oziroma dopustu ne bo učinkovito, če ne boste pili dovolj vode. Torej ne pozabite spiti vsaj 2 do 2,5 litra vode na dan, poleg tega zaužijte vsaj pol čajne žličke naravne soli (skupaj s hrano ali z napitki).

Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je v letu 2016 znižala v primerjavi z letom poprej. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje: poskrbite, da boste v poletnih mesecih zaužili dovolj tekočine. Najbolj odžeja voda, alkoholu se izogibajte, saj povečuje dehidracijo, uvrščen pa je tudi v skupino rakotvornih snovi.

V Sloveniji je registrirana poraba alkohola visoka, skupaj s problematičnimi pivskimi navadami to pripomore k višjemu zdravstvenemu bremenu. Slovenija že desetletja presega povprečje registrirane porabe alkohola v primerjavi z EU in Evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije, tako Slovenija presega mejo, ko že govorimo o tem, da finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola.

Hemeroidi (strokovno jih imenujejo hemoroidi) ali zlata žila so ena izmed najbolj pogostih bolezni sodobnega časa. Zaradi sodobnega načina življenja lahko kar 50% prebivalstva pričakuje občasne ali stalne težave povezane s hemeroidi.

Kako nastanejo hemeroidi?
Debelo črevo je v predelu zadnjika na gosto prepredeno s krvnimi žilami. Preplet ven v zadnjiku imenujemo hemoroidni venski pletež.
Najpogostejši vzrok za začetek težav s hemeroidi je napenjanje pri odvajanju blata. Z napenjanjem zvišujemo pritisk v trebušni votlini, kar posledično povzroči tudi nabrekanje venskega pleteža v predelu zadnjika.

Slovenci se počutijo bolj zdrave, hkrati se polovica odraslih prehranjuje pretežno nezdravo
Peta nacionalna raziskava z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016, je pokazala, da se polovica odraslih v Sloveniji prehranjuje pretežno nezdravo, več kot polovica pa jih je čezmerno težkih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je sporočil, da so prebivalci Slovenije v peti tovrstni raziskavi svoje zdravje ocenjevali bolje kot v prvih raziskavah. Povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje, in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo.

Prekomerno težki ljudje imajo precej zdravstvenih težav, za katere sploh ne vedo. Vsem je znano, da lahko dobijo sladkorno bolezen, a prav tako nevarna je druga bolezen, ki je pri njih dokaj pogosta: nealkoholna zamaščenost jeter. Veliki delčki trigliceridnih maščob se začno zbirati v jetrnih celicah s steatozo, nenormalnim zadrževanjem maščob v celicah. Zbiranje maščob v jetrih lahko spremlja tudi vnetje jeter.

K temu lahko dodamo še pomanjkanje gibanja, vse skupaj pa povzroči, da bolezen napreduje. Zagotovo so v nastanek bolezni vmešani tudi prosti radikali. Bolniki z zamaščenimi jetri imajo pogosto tudi probleme s slabše učinkovitim inzulinom, kar povzroča, da imajo v krvi preveč glukoze.

Piše: Sonja A. Mrak v Karma plus

Rastline, živali in ljudje se ravnamo po določeni notranji uri. Rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove, čebele gredo vsak večer pravočasno v panj in petelini vsako jutro naznanijo nov dan. Kako pa ljudje?

Nekega poletnega dne je nekemu švedskemu naravoslovcu odpovedala žepna ura, vendar ga to ni vznemirjalo preveč, saj je ob pogledu na vrt zlahka ugotovil, kdaj je čas za čaj. Ko je zajčja deteljica zaprla cvetove, je bila ura pet. Carl Linne (1707 – 1778), utemeljitelj moderne botanike, je zgodaj spoznal, da rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove vedno ob določeni uri – odvisno od vrste.