Kot v priljubljeni zgodbi o kraljevskih nevidnih oblačilih, kakršna se je lahko zgodila samo v pravljici, kot smo bili doslej prepričani, so strokovnjaki v laboratorijih tehnične univerze v Liberecu na češkem severozahodu izumili tehnologijo izdelave nevidnih vlaken. Iz njih bo, malo poenostavljeno zapisano, mogoče krojiti oblačila za kralje in za navadne smrtnike. Še bolj pomembno pa je, da bodo zelo prav prišla zdravnikom v najbolj odločilnih trenutkih boja za človekovo življenje.

Dolgo pričakovanih vlaken, debelih komaj 200 nanometrov, ki so jih doslej izdelovali v simboličnih količinah po različnih tehnologijah, bo v prihodnje dovolj za vse.

Znanstvena skupina prof. dr. Oldřiha Jiraska, prorektorja omenjene univerze in predstojnika katedre za netkana tekstilna vlakna, je namreč izumila tehnologijo oblikovanja posebne sestave tkanine, za povrh pa si zamislila še aparature, s katerimi bo mogoče v prihodnje na veliko izdelovati nanovlakna tudi zunaj laboratorijev.

Danes zvečer postavimo sveče na okna.
Za vse otroke, ki so umrli v Osetiji.
Sporoči naprej.

3. EKOPRAZNIK V LJUBLJANI
sobota, 4. september 2004

od 8. do 14. ure, svečana otvoritev ob 9:30 uri
*
ljubljanska ekološka tržnica - Pogačarjev trg
*
50 ekoloških in biodinamičnih kmetij
*
gostje iz Avstrije in Hrvaške
*
živila iz nadzorovane ekološke pridelave
*
glasba in zabava
*
otroške delavnice
*
prikaz peke kruha, razstava buč,…

LEPO VABLJENI!

* * * * *

Vse več ljudi se zaveda, da je uživanje mesa škodljivo za človekovo zdravje, za zemljo, vodo in celotno naravo ter povzroča neznansko trpljenje živalim. Mnogi ne želijo to spremeniti, mnogi so to že spremenili. Ene in druge, pa tudi tiste, ki so predvsem sladokusci in uživajo v dobri hrani, kot tiste, ki jih zanima tako pogosto vprašanje "Kaj pa sploh jeste" ter prav tako vse, ki želijo le preživeti nekaj prijetnih sobotnih ur v prijetni družbi v naravi na robu Ljubljane,

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

vabi

na dobrodelno prireditev:

največji VEGETARIJANSKI PIKNIK v Sloveniji do zdaj,

ki bo 4. 9. 2004 v Mostecu v Ljubljani.

"Bolniki so tisti, ki delajo iz zdravnikov bogove. Zaradi sebe, ne zaradi zdravnikov. Svečano izjavljam, da ne želim biti bog. Samo človek sem. Ne znam vsega in pozabljam", je samo nekaj misli iz danes predstavljene knjige zdravstvenega ministra Dušana Kebra z naslovom Pa zdravje?. To je tudi knjiga, ki človeka ne pusti hladnega niti ob vprašanjih, ki so boleča in ob katerih bralec le stežka ostane neprizadet ali na primer brez stališča, je ob tem povedal Kebrov stanovski kolega Marko Demšar.

Knjiga, ki je izšla v založbi Viva, je zbirka kolumen, ki jih je avtor pred štirimi leti objavljal v sobotni prilogi Dela in v katerih je odpiral teme, ki se dotikajo slehernega človeka. Je zbir najbolj pretresljivih dokumentiranih situacij, v katerih se znajde zdravnik, je čtivo namenjeno vsem, predvsem pa bi ga moral prebrati vsak medicinec in zdravnik, je pojasnil Demšar.

Sicer pa je Keber zdravnik in pisec, ki dogodke doživlja kot strokovnjak, kot zdravnik z zelo jasnim pogledom v slovensko zdravstvo, kot razmišljajoč zdravnik, kot zdravnik, ki je prek zgodb v pisanje o zdravju vključil tudi čustva. In je zdravnik ter pisec brez dlake na jeziku, ki išče ključ za izhod iz položajev, v katerih se znajdejo ljudje - bolniki.

vir: www.dnevnik.si

Dharmaling, tibetanska budistična kongregacija v Sloveniji, in Muzej novejše zgodovine Slovenije z veseljem napovedujeta redko razstavo relikvij budističnih mojstrov, ki bo trajala dva dni.

Te relikvije so del edinstvene zbirke, ki prihaja iz Tibeta in Indije. Nekatere relikvije so bile iz Tibeta rešene pred uničenjem.

Ta razstava je edinstven kulturni in duhovni dogodek, ki ga ne smete zamuditi. Razstava bo v Muzeju sodobne zgodovine, Celovška 23, Ljubljana; in sicer 18. in 19. septembra od 11:00 do 18:00.

Med razstavo bodo tudi različne aktivnosti, na primer predavanje Uvod v budizem, blagoslavljanje z relikvijami, obred Zatočišča (formalno sprejemanje budizma). Za več informacij si oglejte urnik na spletni strani.

Vstop je prost, vsi prostovoljni prispevki pa so namenjeni za « Maitreya project ».

Sponzorji razstave imajo posebne pogoje, več o tem na spletni strani: http://buddharelicstour.dharmaling.org
Lahko pokličete tudi: 031 216 742 (v angleščini) ali 041 993 194 (v slovenščini).

=======
www.dharmaling.info

IZJAVA ZA JAVNOST

Gorenjsko Ekološko Združenje je naslovilo ministrom za Obrambo, Notranje zadeve, Gospodarstvo, Okolje, prostor ter za Promet in zveze odprto pismo.

ODPRTO PISMO

V zadnjih letih se je v Triglavskem narodnem parku nedopustno povečala raven hrupa zaradi helikopterskih prevozov, panoramskih preletov ter preletov vojaških in drugih letal. V še vedno veljavnem zakonu iz leta 1981 je v 12. členu natančno opredeljeno, da je na celotnem območju narodnega parka prepovedano:

točka 25. presegati maksimalne ravni hrupa 50 Leq (dBA) čez dan in 45 Leq (dBA) ponoči, razen pri opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri reševanju z letali ali helikopterji in pri uporabi vojaških letal v izjemnih razmerah ter pri aerosnemanju v okviru geodetskih del;

ter v 13.členu - poleg prepovedi, navedenih v 12.členu tega zakona, je v osrednjem območju narodnega parka prepovedano tudi:

točka 7. presegati maksimalno dovoljene ravni hrupa, 45 Leq (dBA) čez dan in 40 Leq (dBA) ponoči, razen pri opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri reševanju z letali ali helikopterji, in pri uporabi vojaških letal v izjemnih razmerah ter pri aerosnemanju v okviru geodetskih del.

Torej, določba je jasna: samo tri izjeme so možne:
1) opravljanje rednih dejavnosti v narodnem parku,
2) reševanje z letali ali helikopterji in
3) pri aerosnemanju v okviru geodetskih del (vojsko in izjemne razmere lahko končno odmislimo).

Projekt Makrolab, ki ga je koncipiral Marko Peljhan, je skupaj s kolektivom Saarai iz New Delhija ter projektom Radio Astronomy kolektiva Radioqualia z Nove Zelandije letošnji dobitnik nagrade UNESCO za digitalno umetnost (Digital Media Art Award). Kot je za STA povedal Peljhan, nagrado vsako leto podelijo najbolj izvirnim umetniškim delom na področju novih medijev s poudarkom na domišljiji, kritiški refleksiji umetnosti in družbe ter socialni angažiranosti in širini konceptualne zasnove. Makrolab je bil prvič postavljen leta 1997 na Documenti v Kasslu, od leta 2007 naprej pa bo na Antarktiki služil kot stalna postaja umetnikov in znanstvenikov.

Žirija v sestavi Japonka Jukiko Šikata, neodvisna kustosinja novih medijev in predsednica, Mehičan Eugenio Tisselli Velez, raziskovalec multimedijskega designa, Američan Roger Malina, izvršni urednik revije Leonardo in predsednik sveta International Society for the Arts, Sciences and Technology, Palestinka Samia A. Halaby, vizualna in medijska umetnica, in Južnoafričan Marcus Neustetter, medijski umetnik ter direktor The Trinity Session, je izbirala med več kot 1300 prijavljenimi deli, ki so bila v konkurenci letošnjega srečanja International Symposium of Electronic Arts 2004 - ISEA v Helsinkih.

Od 16. avgusta, dalje lahko dijaki, vajenci in študentje višjih šol zaprosijo za subvencijo k ceni mesečne vozovnice, ki jo je vpeljal pravilnik o subvencioniranju mesečnih vozovnic. Med osnovni kriteriji za dodelitev subvencije so socialni položaj, oddaljenost kraja bivanja od kraja šolanja in možnost bivanja v dijaškem domu, znesek subvencije za posameznega upravičenca pa se določi na podlagi bruto mesečnega dohodka na družinskega člana v odstotkih od povprečne bruto plače na zaposlenega v Sloveniji. Obrazec za oddajo vloge pa je že na voljo na spletni strani šolskega ministrstva

Na avstrijsko-slovenski mejni prehod Šentilj je opoldne prispela ekoštafeta. Delegacija slovenskih kolesarjev je od avstrijskih namreč prevzela t.i. ekoštafetni nahrbtnik, ki ga bo do večera pripeljala do Dravograda in ga tam ponovno predala avstrijski delegaciji, ta pa bo pot nadaljevala v sredo. Namen ekoštafete, ki jo v Avstriji v okviru projekta Interreg letos organizirajo že četrto leto zapored, vanjo pa so tokrat vključili vse sosednje države, je predvsem osveščati ljudi o pomenu ekološkega ravnanja in utrjevanju sosedskih vezi.

Do danes bi države članice Evropske unije morale v nacionalno zakonodajo prenesti določbe dveh direktiv, ki urejata odlaganje električnih in elektronskih odpadkov. Z njima želi EU zagotoviti, da ljudje obrabljenih električnih in elektronskih izdelkov ne bi preprosto metali stran, temveč bi poskrbeli za ustrezno reciklažo. Do predpisanega roka je to področje v nacionalni zakonodaji ustrezno uredila le Grčija, je sporočila Evropska komisija.

Trenutno večina tovrstnih odpadkov - med njimi so televizijski sprejemniki, pralni stroji, mobilni telefoni in klimatske naprave - konča na javnih odlagališčih, kjer jih nato bodisi zasujejo bodisi sežgejo. Zaradi nevarne vsebine pa s takšnim ravnanjem v okolje izhajajo strupi, ki, ne le da onesnažujejo zrak, vodo in prst, temveč vplivajo tudi na zdravje prebivalstva.

Za vzdrževanje in obnavljanje učbeniških skladov je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport letos namenilo 130 milijonov tolarjev osnovnim in 20 milijonov tolarjev srednjim šolam. Učbeniški skladi so bili sicer ustanovljeni za to, da se staršem in njihovim otrokom zagotovi učbenike, ki jih šolarji potrebujejo pri pouku, po nižji ceni. Starši s tem prihranijo najmanj dve tretjini skupne cene vseh potrebnih učbenikov za določen razred.

Osnovnim šolam je ministrstvo že maja nakazalo sredstva za učbeniške sklade, in sicer tisoč tolarjev na vsakega učenca, vpisanega v devetletni program osnovne šole, kar pomeni 64 milijonov tolarjev. Poleg tega so s 13 milijoni tolarjev pokrili primanjkljaje sredstev v učbeniških skladih, socialno šibkim učencem pa so v dogovoru z založniki omogočili nakup atlasov za uporabo doma, za kar so šolam nakazali dodatnih 8,8 milijona tolarjev. Za pouk geografije in zgodovine pa je ministrstvo za nakup atlasov sklenilo pogodbe z založniki v skupni vrednosti 38,8 milijona tolarjev, saj s tem želijo prispevati k zmanjšanju teže šolskih torb.

V Mozirskem gaju se pospešeno pripravljajo na odprtje tradicionalne avgustovske razstave Poletje skozi cvetje, ki bo zaživela v četrtek. Hortikulturno društvo Mozirje je kot organizator razstave, ki bo na ogled do 22. avgusta, letos prvič navdušilo slovenske vrtnarje, proizvajalce cvetja, da so pripravili nasaditve cvetja v različne posode, ki bodo postavljene na ogled v gaju. Po besedah predstavnika Mozirskega gaja Boža Plesca želijo na ta način obiskovalcem pokazati nove trende o nasaditvah na balkone in v posode.

Vsi, ki verjamejo, da utrinki prinašajo srečo, se morajo na noč iz srede na četrtek še posebej pripraviti, saj bo Zemlja takrat zašla v glavnino meteorskega roja perzeidov, kar bo na njeni površini moč opazovati kot pravi meteorski dež. Ta bo največjo gostoto letos dosegel v četrtek 12. avgusta med 11. in 13. uro, ko bo vidnih tudi več kot 100 perzeidov na uro. To leto je sicer za ogled perzeidov še posebej ugodno, saj Mesec ne bo premočno svetil, Zemljo pa bo morda tokrat prešel še posebej gost meteoroidni potok perzeidov.

Zemlja vsako leto med 11. in 13. avgustom prečka tirnico kometa Swift-Tuttle, ki je nazadnje okoli Sonca zaokrožil pred devetimi leti, za pot okoli naše zvezde pa potrebuje kar 130 let. Na kometovi tirnici se nahaja veliko prašnih delcev, ki jih komet pušča za seboj, ko se njegovo jedro - velika, umazana ledena gora ledu - pri bližanju Soncu lomi in poka.

Ko naš planet prečka tak pas, se prašni delci - velikosti od drobnega peska pa do malo večjih, za pest velikih delcev - s hitrostjo okoli 60 kilometrov na sekundo zaletijo v Zemljino ozračje in hipoma zažarijo v različnih barvah. Če Zemlja naleti na glavnino roja, doživi meteorski dež. Še posebno vznemirljiv je pojav t. i. bolida, izjemno svetlega meteorja, ko za pest velik delec leti v ozračje, na svoji poti pa lahko tudi eksplodira.

Prve perzeide je možno opaziti že sredi julija, resnejša aktivnost pa se začne okoli 6. avgusta, ko jih je na temnem nebu možno videti že do 20 na uro. Njihova pogostost raste in doseže maksimum okoli 11. avgusta, nato pa dokaj hitro upade - zadnji perzeidi izginejo okoli 25. avgusta. Meteorski roj perzeidov, kot se pojav astronomsko pravilno imenuje, pri nas imenujemo tudi solze svetega Lovrenca, ki sicer goduje 10. avgusta.

Najboljši čas za ogled meteorskega dežja bo v sredo med 22. in 23. uro. Takrat sicer ne bo vidnih veliko meteorjev, bodo pa tisti, ki jih bo mogoče videti, toliko bolj spomina vredni. Največja gostota za prosto oko vidnih utrinkov bo verjetno v četrtek tik pred zoro. Kadarkoli pač, astronomi svetujejo, da se ozrete proti severovzhodu in poiščete ozvezdje Perzej, iz katerega vsaj na videz izvira meteorski dež. Perzej se ob polnoči nahaja tik pod dobro vidnim ozvezdjem Kasiopeja, ki ima obliko črke 'W'.

vir: www.dnevnik.si

Način izvajanja inšpekcijskega nadzora nad delom javnih socialno varstvenih zavodov in koncesionarjev, ki izvajajo socialno varstvene storitve, je zdaj natančneje določen. Z današnjim dnem je namreč začel veljati pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva. Nadzor organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata RS za delo.

Pravilnik določa način izvajanja inšpekcijskega nadzora nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo, nadzor nad izvajanjem nalog lokalnih skupnosti po zakonu o socialnem varstvu ter nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva in varstva otrok kot tudi družine po posebni pogodbi o sofinanciranju.

Društvo za cerebralno paralizo Sonček iz Ptuja začenja danes že šestič akcijo z naslovom Novčič za sončni jutri, s katero želijo ljudi seznaniti z delom v društvu in hkrati zbrati čim več sredstev za izboljšanje kvalitete življenja svojih članov. Akcijo so sicer prvič organizirali leta 1996, doslej pa so zbrali že več kot pet ton kovancev, kar predstavlja skoraj devet milijonov tolarjev.

V akciji, ki traja vsako leto od avgusta do novembra, zbirajo na 65-tih različnih lokacijah po severovzhodni Sloveniji kovance tolarjev in tujih valut. Akcijo tudi letos začenjajo s prireditvijo na prostem na Novem trgu na Ptuju, zaključili pa jo bodo na dobrodelnem koncertu v dvorani ptujskega šolskega centra.

Kot so sporočili iz društva, so zbrana sredstva namenili za nakup opreme v novem varstveno delovnem centru, didaktično terapevtske pripomočke, sofinanciranje nakupa hišnih dvigal in avto dvigala. Pomagali so odpraviti arhitektonske ovire na domu članov društva, kupili hišne računalnike in podobno.

Društvo Sonček združuje osebe s cerebralno paralizo in drugimi možganskimi poškodbami, ter njihove svojce, prijatelje in strokovne delavce. Društvo so ustanovili starši otrok s cerebralno paralizo in strokovni delavci ptujske in ormoške regije, da bi omogočili otrokom ter odraslim invalidnim osebam popolnoma enake možnosti vključevanja v okolje, v katerem živijo.

vir: www.ljnovice.com

Naravovarstvena nadzorna služba Triglavskega narodnega parka danes organizira čistilno akcijo na območju Hribaric, v kateri bodo sodelovali poklicni in prostovoljni naravovarstveni nadzorniki. Akcija, v okviru katere bodo očistili poti in okolico, bo potekala v dveh skupinah, in sicer z Velega polja in s Prehodavcev.

Naravovarstvena nadzorna služba parka bo 14. in 15. avgusta pripravila tudi osveščevalno akcijo, s katero želijo obiskovalce seznaniti s cilji in z vrednotami parka, pojasnjujejo v Triglavskem narodnem parku.

Naravovarstvena nadzorna služba je terensko organizirana služba, v kateri je zaposlenih 18 poklicnih nadzornikov. Skrbijo za dosledno izvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku, informirajo in opozarjajo obiskovalce narodnega parka ter opazujejo stanje v naravi, beležijo stanje rastlin in živali in sodelujejo pri strokovnih, izobraževalnih in raziskovalnih nalogah, ki jih izvaja Triglavski narodni park. V prostovoljno naravovarstveno nadzorno službo je vključenih 90 članov.

vir: www.ljnovice.com

Federacija evropskih hiš v Franciji (FFME) je objavila razpis za nagrado, poimenovano Evropski državljan. Zanjo se lahko potegujejo vsi državljani Evropske unije, ki so izpeljali določene akcije, s katerimi so med prebivalci EU okrepili občutek pripadnosti uniji, so sporočili na sedežu omenjene organizacije.

Z natečajem želi FFME okrepiti pomen državljanstva EU ter državljane članic povezave spodbuditi k temu, da bi tudi državljanstvo EU sprejeli za svoje. Zato bo nagradila dejavnosti, ki stremijo k večjemu poistovetenju ljudi z unijo ter osveščajo o obstoju skupnega dobra znotraj EU, so zapisali v sporočilu za javnost.

Za nagrado se lahko potegujejo tako posamezniki kot skupine in organizacije. Prijavnico - na voljo je na spletni strani http://www.maisondeleurope.org - lahko zainteresirani izpolnijo v angleškem ali francoskem jeziku ter jo na naslov FFME pošljejo do 20. septembra.

Žirija, ki bo odločala o nagrajencih, bo sestavljena iz članov institucij EU, pomembnih evropskih osebnosti, članov partnerskih organizacij ter drugih evropskih organizacij. Zmagovalci bodo 12. oktobra povabljeni v Evropski parlament v Bruslju na podelitev diplom in medalj evropskega državljanstva.

Ključni cilj FFME je spodbujanje zavesti o državljanstvu EU skozi seznanjanje prebivalcev o evropski ideji z gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega vidika. Prav tako aktivno seznanja javnost z delovanjem evropskih institucij, s politikami, programi in glavnimi vprašanji EU, so tudi zapisali v sporočilu za javnost.

vir: www.ljnovice.com

Okarina etno festival na Bledu, ki je poleg ljubljanske Druge godbe najstarejši festival tradicionalne glasbe pri nas, se bo v svoji 14. izdaji osredotočil na keltsko glasbeno izročilo. Takšni odločitvi je botrovala sled, ki so jo Kelti pustili v slovenski kulturi; ti so se namreč tako kot Slovenci sukali v ritmih valčkov in polk. "Prav ta glasbena sorodnost je razlog, da se ob 1000-letnici Bleda spominjamo tega delčka zgodovine, ko so se pred davnimi časi na Bledu družili Kelti in Slovani," je o poslanstvu letošnjega festivala za STA povedal njegov umetniški vodja Leo Ličof. Okarina se bo začela v petek, 6. avgusta. Do nedelje, 8. avgusta, bo v Zdraviliškem parku nastopilo pet skupin, ki imajo za seboj bogato glasbeno pot, prihajajo pa pretežno s Škotske in Irske, kjer so se poleg francoske Bretanje najbolj avtentično ohranili keltski običaji.

Junijska lista želi po letošnjih jesenskih parlamentarnih volitvah v državnem zboru zasesti vsaj eno mesto. Zavzemali se bodo za socialno državo, ob čemer nameravajo posebno skrb posvečati socialno šibkim in ogroženim: bolnim, invalidnim, starim, brezposelnim, žrtvam nasilja, duševno ranljivim in otrokom. Kot so predstavniki liste povedali na današnji novinarski konferenci, jih med drugim podpirata Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter Svet invalidskih organizacij Slovenije, v katerega so povezane nacionalne invalidske organizacije.

Ne gremo se politike zaradi oblasti in moči, gre nam za ljudi, je v imenu Junijske liste povedala profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Manca Košir. Po njenih besedah je v Sloveniji okrog 100.000 brezposelnih in približno 300.000 revnih ljudi, zato ne moremo govoriti o zgodbi o uspehu, ki jo prodajajo politiki. To pa je tudi eden od razlogov za ustanovitev liste, ki bo največ pozornosti namenjala socialni pravičnosti, solidarnosti, enakim možnostim za vse, predvsem pa za deprivilegirane v družbi.

Slovenci porabijo med Evropejci v povprečju dnevno največ časa za delo. Gre za okrog osem ur, ki jih prebivalci Slovenije dnevno porabijo za plačana dela in domača opravila. Sicer pa Evropejci v povprečju dnevno največ časa namenijo spanju. Švedi namenijo spanju najmanj časa (7 ur in 52 minut), Francozinje pa največ (8 ur in 38 minut). Ženske sicer porabijo več časa za gospodinjska opravila, moški pa za plačana dela in študij. Zaposleni moški imajo več prostega časa kot zaposlene ženske, tako moški kot ženske pa namenijo približno enako časa za prehranjevanje, osebno nego in potovanja, kažejo izsledki najnovejše raziskave evropskega statističnega urada Eurostat, v kateri so sodelovali prebivalci desetih evropskih držav, od tega devetih članic Evropske unije: Belgije, Nemčije, Estonije, Francije, Madžarske, Finske, Švedske, Velike Britanije, Slovenije in Norveške.

Prebivalci Nemčije dnevno delu namenijo najmanj časa (okrog sedem ur dnevno), Norvežani pa imajo s petimi urami največ prostega časa med prebivalci Evrope. Francozi porabijo v Evropi največ časa za prehranjevanje in osebno nego - gre za kategorijo, ki poleg prehranjevanja, oblačenja in osebne higiene vključuje tudi spolne aktivnosti. Prebivalci Slovenije omenjeni kategoriji namenjajo okrog dve uri na dan.

Nekdanji predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela je nedavno postal častni meščan južnoafriškega mesta Johannesburg. Najvišje priznanje gospodarske prestolnice Južnoafriške republike si je Mandela prislužil za življenjsko delo. V Johannesburgu je sicer Mandela preživel večji del svojega življenja, v njegovem jugovzhodnem predmestju pa živi še danes. 86-letni dobitnik Nobelove nagrade za mir ima sicer že več kot 100 častnih doktoratov in je med drugim tudi častni meščan britanskih mest London in Oxford.

vir: www.dnevnik.si