Segrevanje planeta je najrazličnejše živalske in rastlinske vrste, od morske zvezde v Kaliforniji do alpskih rastlin, prisililo, da so se preselila v nova življenjska okolja ali pa tako zelo spremenile način življenja, da je ogroženo ravnotežje v ekosistemu. Na to kažeta dve najnovejši raziskavi, ena s teksaške univerze Wesleyan in druga s stanfordske univerze. Svoje ugotovitve so objavili v znanstveni reviji Nature.

Čebele se med sabo sporazumevajo s plesom. Tako čebele iskalke, ki najdejo večjo količino hrane, delavkam pokažejo, kje bodo našle večjo količino rastlinskega soka. Sporočijo jim oddaljenost in smer, kjer se nahaja hrana.
Čebela, ki se je pravkar vrnila iz izvidnice, začne plesati in pri tem izvaja določene kroge. Med vsakim krogom, ki ga naredi, preseka krožnico pod točno določenim kotom in s tem nakaže smer, kjer se nahaja hrana. Če vzamemo krožnico v obliki ure, in če čebela preseka krožnico od številke šest proti dvanajst, jim s tem sporoča, da morajo iskati v smeri proti soncu. Med svojim plesom čebela tudi niha s trebušnim delom, in število nihajev trebuha ostalim čebelam pove oddaljenost do hrane.

Na podlagi novega teoretičnega modela, ki so ga izdelali znanstveniki, so ugotovili, da pri živalih ne obstaja diktatura posamezne živali.

Ta model nam dokazuje, da demokratično obnašanje ni edinstveno samo pri ljudeh, ampak tudi pri živalih, je izjavil Tim Roper z Univerze Sussex v Angliji.

Pri večini živali, ki živijo v tropih, kot so na primer opice ali jeleni, obstaja jasna hierarhija, kar se tiče parjenja, kjer prevladuje samo en samec, ki kontrolira tekmece. Znanstveniki pa so predpostavili, da ta dominantna žival sprejema tudi odločitve, kam bo trop šel, kako dolgo se bo hranil, nadaljuje Roper.

V urbanih sredinah skorajda ni več noči v svojem pravem pomenu. Ljudje sami sebe vse bolj zavijamo v fluorescenčno meglo. Če sodimo po prvem zemljevidu, na katerem so znanstveniki označili področja zastrupljanja z umetno svetlobo, bi lahko nekontrolirana umetna svetloba škodovala tudi astronomom. Člani strokovne ekipe, na čelu s profesorjem Pierantoniem Cinzanom iz padovske univerze, so sestavili globalni atlas, kateri prikazuje področja, ki so zastrupljena z umetno svetlobo.

Vsako leto v mrežah za tunolov v vzhodnem Pacifiku umre približno 3000 delfinov. Od tega je največ žrtev med mladiči, ki so v času ribolova oddaljeni od svojih mater. Najbolj ogrožene vrste so Stenella longirostris in Stenella attenuata. Čeprav ribiči trdijo drugače, se je populacija delfinov zmanjšala za 35 odstotkov.

Po nekaterih podatkih bi bilo za obnovo populacije potrebno sedemdeset let, po neki drugi analizi pa celo dvesto let.

Na začetku enaindvajsetega stoletja še vedno močno prevladuje mnenje, da se je Univerzum razvil po naključju. Mišljenje obstaja, da so vsi temeljni pod-atomski procesi »naključni« in edini način, da bi jih lahko preračunali, se zdi »nezanesljivo« načelo. Jasno je, da so naši zaključki o Realnosti Univerzuma določeni in omejeni z našo domišljijo. Si lahko zamislimo druge možnosti? Kaj pa, če se nič v Univerzumu ne dogaja po naključju? Ali je to morda IZBIRA?

Celoten članek:
www.luznar.net/narava.htm

Zaradi Viagre, poznane tabletke proti impotenci, se živali ne razmnožujejo, pač pa jim pomaga da jih krivolovci manj ubijajo.

“Zaradi posledic Viagrine učinkovitosti in popularnosti, bi lahko določene živalske vrste doživele velik napredek v ohranitvi populacije” je izjavil Frank von Hipple iz univerze Aljaska.

Četrtina ljudi na svetu, ali 1,6 milijarde ljudi, še dandanes nima na voljo električne energije. Ta članek ne pišem leta 1900, ampak danes, ko smo pred iztekom leta 2002. Ta podatek je objavila Mednarodna agencija za energijo. Poleg tega, so objavili tudi, da bo 1,4 milijarde ljudi brez elektrike še vsaj nadaljnih 30 let, če se ne bo zgodil čudež.

Pričakuje se, da bo to leto drugo najtoplejše odkar so začeli beležiti statistiko globalnega segrevanja, je dejal predstavnik Svetovne meteorološke organizacije (WMO) v uvodu letnega poročila o podnebju, ki ga povzema Financal Times. Deset najtoplejših let - rekordno je bilo leto 1998 - je bilo vseh po letu 1987, devet pa po letu 1990.

Mestni otroci se, za razliko od svojih vaških vrstnikov, težje naučijo pomembnih spretnosti med katere spada tudi prostorska orientacija.

Strokovnjaki za prostorsko planiranje morajo zadržati področja nedotaknjene narave znotraj mestnega okolja, da s tem otrokom v mestih omogočijo učenje in pridobivanje veščin, pozneje pa tudi boljše orientiranje v prostoru, pišejo ameriški znanstveniki v časopisu "Environment and Behavior".

Skupina 200 znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta je obdelala zadnjih 37 velikih divjih območij na vseh celinah našega planeta in pozvala k varovanju najbolj ogroženih. Ta območja so pomembna za biološko raznovrstnost, predstavljajo 46 odstotkov zemeljske površine, na njih pa živi le 2,4 odstotka svetovnega prebivalstva.

Gre za območja od Amazonije do Sahare, ki so bistvenega pomena za preživetje Zemlje, saj prispevajo k ohranjanju različnih vrst podnebij in padavin ter so rezervoarji biološke raznovrstnosti, je pojasnil Russel Mittermeier, predsednik okoljske organizacije Mednarodna ohranitev-Conservation International (CI).

Žal ta območja vedno bolj ogroža hitra rast prebivalstva, širitev kmetijstva in izkoriščanje naravnih virov. Kot je na torkovi predstavitvi študije v Washingtonu poudaril Mittermeier, je trenutno zaščitenih samo 7 odstotkov teh območij.

Večni morski led na Arktiki se topi hitreje, kot so mislili doslej, in sicer kar devet odstotkov v desetletju, kaže študija ameriške vesoljske agencije NASA. Če se bo ta dinamika nadaljevala tudi prihodnja desetletja, bo večni morski led najverjetneje izginil do konca stoletja in sicer zaradi višje temperature ter vzajemnega delovanja ledu, oceanov in ozračja.

"Živali so še edina bitja na začetku tretjega tisočletja, ki nimajo svojih ustavnih pravic," pravi dr. Christian Sailer iz Wurzburga, znani nemški odvetnik za zaščito človekovih in verskih pravic ter pravic živali.

"Živali tožijo - prerok obtožuje" je naslov knjižice, ki je izšla tudi v slovenščini in opisuje naše neodgovorno in sebično ravnanje z živalmi. Čeprav ne zagovarjamo ubijanja in smo prepričani v svojo miroljubnost, smo razvili navado, da redno uživamo meso, ne da bi se zares zavedali, kaj so storili živalim, ki jih jemo. Ko slastno zarežemo v mamljiv dunajski zrezek na krožniku, verjetno ne pomislimo, da samo v ZDA zakoljejo več kot 100 000 krav na dan. Človek je v svojem pohlepu po čimvečjem zaslužku izpopolnil vzrejo živali do te mere, da živali zanj niso več živa bitja, temveč le stroj za pridobivanje hrane. Resda smo nekoč manj izkoriščali naravo in tudi z živalmi živeli v večjem sožitju. Vendar je hitro naraščanje prebivalstva in vse večja potreba po hrani postalo izgovor za masovno ubijanje živali.

Želja po čim večjem standardu in hiter tehnološki razvoj pogojujeta tudi vse večjo potrošnjo fosilnih goriv. Tradicija manipuliranja s ceno nafte in naraščajoča ozaveščenost ljudi, da so nafta in njeni derivati eden od največjih ekoloških problemov, so pripeljali do tega, da razvite države vse bolj koristijo obnovljive vire energije, se pravi biogorivo.

Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. V svetu se uporabljata dve vrsti biogoriv in sicer alkoholna biogoriva, ki se dodajajo ali celo popolnoma zamenjajo bencin v bencinskih motorjih ter biodiesel, ki je namenjen za naftne motorje. Zaenkrat je biodiesel bolj razširjen oz. se ga uporablja že kar množično.

Konstantna razpoložljiva količina vode na zemlji se neprestano spreminja, menjuje prostor in agregatno stanje. Ta krožni ciklus se ponovi pribljižno 42 krat na leto.

Če pogledamo primerjavo med letoma 1940 in 2000, vidimo, da se je število prebivalcev našega planeta povečalo za 2,5 krat, poraba pitne vode na prebivalca pa se je povečala za 100%. Medtem ko je človek porabil leta 1940 štiristo kubičnih litrov vode na leto, jo je leta 2000 porabil približno osemsto kubičnih metrov. To se močno odraža na porabi pitne vode na zemlji. V šestdesetih letih se je potrošnja povečala za petkrat.

Da osveščenost o varovanju okolja vse bolj narašča, dokazuje tudi dopis, namenjen delavcem Zavarovalnice Triglav d.d. OE Kranj, ki je izšel te dni.

Upamo, da vas bo razveselil in hkrati spodbudil, da se zavzemate za ločeno zbiranje odpadkov tudi v svojem podjetju, v kolikor ga še nimate.

Ko se sprašujem, katera je tista ptica v Sloveniji, ki mi največkrat pride v misli, je to zagotovo štorklja. Že kot otrok sem rad opazoval par, ki je gnezdil v bližini mojega kraja. Na neki kmetiji sta imela svoje gnezdo na dimniku in vsako leto sta se vračala na svoj dom. Potem ju kar naenkrat ni bilo več. Kaj je bil temu vzrok, ne vem.

Štorklja je v Evropi dokaj gosto naseljena. Živi v večjem delu Evrope, razen na skrajnem severu Skandinavije. Po podatkih ornitoloških društev gnezdi v Evropi približno sto tisoč štorkelj. Od tega jih gnezdi v Sloveniji približno dvesto. To je dokaj majhen odstotek. Vendar moram povedati, da se je to število dvignilo šele v zadnjih letih, prej jih je bilo še manj.

Mrači se in zadnji zapozneli ptiči si iščejo prenočišče. V drevesnih duplih, na podstrešjih in v podzemskih jamah pa se prebujajo prvi netopirji, ki bodo ponoči v ekosistemu prevzeli vlogo žužkojedih ptic. Večino jamskih netopirjev ogroža človek. Poleg vandalizma sta tu še načrtno zaplinjanje kolonij in izkoriščanje netopirskih iztrebkov (t. i. gvana, ki je gnojilo ali vir dušika v kemijski industriji) - le-teh se ponekod vsako leto nabere več tisoč ton.

V Sloveniji živi 11 vrst kač. Strupene so le modras, laški gad in gad.Vse naše kače si lahko od sredine maja do konca novembra žive ogledate na razstavi KAČE - ZAKAJ SE JIH BOJIMO?!? v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana.

Med strupenjačami je najpogostejši in največji modras (Vipera ammodytes), ki ga zlahka prepoznamo po značilnem rožičku na koncu gobca. V dolžino lahko doseže do 1 m.

Nekoliko manjši, do 80 cm dolg, je laški gad (Vipera aspis). V Sloveniji je skoraj sedemdeset let veljal za izumrlo vrsto, nedavno pa smo ga ponovno zasledili na prisojnih pobočjih Breginjskega kota. Gad (Vipera berus), ki je najmanjši med strupenjačami (v dolžino doseže do 70 cm), živi večinoma v gorah, v nižinah je zelo redek na hladnejših in vlažnih mestih.

Ian Mitchell, po izobrazbi ekolog, se že od leta 1982 poklicno ukvarja z varstvom narave. Živi na severovzhodu Škotske v kraju Lairg v pokrajini Sutherland.V Slovenijo redno prihaja že 20 let in je letos praznoval svoj 50. obisk naše dežele. V tem času je spoznal dobršen del Slovenije in seveda tudi mnogo Slovencev. Njegova ljubezen do dežele na sončni strani Alp, odlično znanje in izkušnje pri varstvu narave ga označujejo za škotskega ambasadorja varstva narave v Sloveniji oziroma slovenskega na Škotskem!

Bodite iskreni, kaj sploh veste o teh simpatičnih bitjih, razen da se v plesnem ritmu zabavajo v risankah Mala morska deklica ali Tom in Jerry? Če je to edini odgovor, berite dalje...

Vsaj tako pišejo pisci feljtona v Dnevniku.

Po letu 2050 naj bi bilo na Zemlji spet dovolj prostora.
Tako imenovani baby boom se bo spremenil v pomanjkanje novorojenčkov. In ne samo v razvitih bogatih državah, temveč tudi v revnih deželah sveta.

V prihodnje pričakujemo paketni vstop držav v Evropsko skupnost. Posledice bodo vidne predvsem v nezadovoljstvu Turkov, ki so še enkrat zavrnjeni. Nejevolja pa bo, oziroma že je, tudi na grški strani zaradi vstopa Cipra.