Najnižja izmerjena temperatura na Zemlji
Raziskovalci z univerze Kolorado so na Antarktiki izmerili najnižjo temperaturo na zemeljski obli do zdaj. Izmerili so minus 98,6 stopinje Celzija.

Rekordno nizko temperaturo so ugotovili med analizo satelitskih meritev na Antarktiki. Skupno so v obdobju med letoma 2004 in 2016 zaznali več kot 150 primerov temperature, nižje od minus 90 stopinj Celzija. Znanstveniki so ugotovitve pred tednom dni objavili v znanstvenem časopisu Advancing Earth and Space Sciences.

Projekt Ne meč'mo hrane stran!, ki smo ga izvajali v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Zvezo društev upokojencev Slovenije, je uvrščen med 25 najboljših evropskih projektov za zmanjševanje količin zavržene hrane, ki se potegujejo za nagrado #reducefoodwaste. 

Podarite nam vaš glas in nam pomagajte postaviti Slovenijo na zemljevid dobrih praks preprečevanja zavržene hrane.

INVAZIJE IN ANTI-INVAZIJE - VAŠ KLJUČ!

Rdeče polže lahko ustavijo vaše rastline!

Piše:  Majda Ortan, Cora agrohomeopathie®

Za uvod - INVAZIJE
Invazije!  O njih beremo, poslušamo, razmišljamo, ukrepamo. Invazije beguncev.
Veliko ljudi je glede tega zbeganih.
Na prvem mestu je skrbnost do sebe, do svojega doma, do svoje  domovine, doma, kulture, miru.
Reke ljudi, ki se selijo. Romajo proti svojemu cilju.
Veliko polemik. Deljena mnenja. Trenja. A karavana gre  dalje. Invazija beguncev.
Trenutno so brezdomci. So brez doma. A kaj se v resnici skriva pod tem.... in kaj se nam s tem razkriva. Kaj je vzrok in kaj posledica?

Od konca prejšnjega leta je v EU potekalo več konzultacij, že januarja smo dobili Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu, maja predlog direktive o plastiki za enkratno uporabo, z junijem pa začne veljati tudi novi odpadkovni paket krožnega gospodarstva. Kaj prinašajo novosti?

S paketom prenovljenih direktiv smo dobili višje cilje recikliranja in zvišanje je bilo najbolj očitno ravno pri plastični embalaži, saj se je ta podvojil - 50% do 2025 in še 5% več čez pet let. Seveda prinaša še cel kup drugih izboljšav in standardizacij na področju ravnanja z odpadki, na žalost pa nima ciljev priprave na ponovno uporabo.

Sredozemsko morje se pretvarja v nevarno plastično past. Novo poročilo WWF, ki je objavljeno danes, opozarja, da je Sredozemlje onesnaženo z rekordno stopnjo mikroplastike, ki ogroža morske vrste in človeško zdravje.

Alarmantno poročilo WWF-a »Izhod iz plastične pasti: reševanje Sredozemlja pred plastičnim onesnaženjem«, ki je objavljeno danes, na svetovni dan oceanov, kaže na dramatične posledice, ki jih povzroča pretirana uporaba plastike, slabo ravnanje z odpadki in množični turizem na eno od najbolj obiskanih regij na svetu.

Eden od ciljev letošnjega projekta Očistimo Slovenijo je osvežitev podatkov v Registru divjih odlagališč. Kaj kažejo prva poročila s terena, prve popisane občine?

V povprečju so podatki o divjih odlagališčih stari šest let. V zadnjem letu smo posodobili nekaj čez tisoč sto vnosov, v zadnjih mesecih pa temeljito preverili podatke v občinah Domžale, Novo mesto, Ribnica in Tacen. To so prve občine, v katerih je popis zaključen, predvsem po zaslugi praktikantov izobraževalnega centra Erudio in FHŠ Koper.

Vsak dan se srečujemo z odločitvami takšne in drugačne narave. Vsaka nas pripelje do določenih rezultatov. Danes se opiram na tematiko plastike in njene uporabe. Po mnogih raziskavah kaže, da smo Slovenci velikokrat nepremišljeni in impulzivni. Pa ne samo Slovenci.

V tem trenutku lahko po vsem svetu uvidimo vse človeške napake, ki so več kot opazne. Brezglavo nakupovanje in odmetavanje odpadkov nas je pripeljalo do tega, da je naša narava skoraj neprepoznavna. Človeški značaj nam govori, da je trud napor, in če se nam le ponudi hitrejša in lažja možnost, jo bomo zagrabili.

Nasprotno, celo spodbujajo jo, kaže nova raziskava. Opaziti je hkratno naraščanje uporabe plastične embalaže in zavržene hrane.

Študija, ki sta jo pripravili organizaciji Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe poleg tega še razkriva:

• Veliki trgovci s praksami, kot so živilski standardi ter pakiranje hrane v več oz. manjše formate, prispevajo k večjim količinam zavržene hrane in plastične embalaže. Primer: sekljanje zelenega fižola, da se prilega velikosti plastične embalaže, privede tudi do 40 % izgube fižola.

Tako je nekdo na svetovni konferenci Let's Do It World! 2018 v estonskem Talinu napovedal letošnji 15. september, datum, ko bo okolje čistilo 150 držav po vsem svetu. Vsi, ki se pripravljamo na ta dogodek, in vsi, ki zanj še ne vedo, a bodo izvedeli in sodelovali, ob tem pomislimo na naše okolje in si želimo, da bi povsem fizično laže zadihalo. Obenem pa se zavedamo, da je to enkratna priložnost, da se ves svet dvigne za stopničko više na lestvici ozaveščenosti.

»V tem stoletju spreminjamo družbo,« je na konferenci poudarila predsednica Estonije Kersti Kaljulaid. »Akcija bo sporočilo vladam: poglejte, kaj so storili vaši ljudje. Pomagajte jim, da bodo naredili še več.

Novi avtomobili v EU povzročajo previsoke emisije CO2, ki škodujejo podnebju, kaže nova študija, ki jo je danes objavila organizacija Transport & Environment, katere član je tudi društvo Focus. Dejanske emisije CO2 v novo registriranih avtomobilih v EU so za okoli 40 odstotkov večje kot na papirju. 

"Visoke emisije CO2 iz novih avtomobilov pomenijo, da morajo države članice EU izvajati dodatne ukrepe, da bodo dosegle svoje podnebne cilje, kar ogroža tudi podnebne cilje Slovenije," je povedala strokovna sodelavka v društvu Focus, Katjuša Šavc.

Zaradi očitkov, da nasprotniki gradnje elektrarn na Muri nimajo strokovnih argumentov, so nevladne organizacije organizirale srečanje strokovnjakov v občini Tišina: Dravskih elektrarn Maribor (DEM) oziroma avtorjev študij, ki so jih pripravili za DEM, Vodovoda sistema B, ki je odkril vrsto pomanjkljivosti, ter neodvisnih strokovnjakov.

Na okroglo mizo so povabili tudi poslance in župane Pomurja, vendar so na srečanju ugotovili, da civilna družba sploh nima dostopa do podatkov, ki so jih dolžni objaviti tako DEM kot Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Uradni odgovor MOP-a je, da je njihov strežnik preobremenjen.

Odstranjevanje jezov dobiva zamah, a novi hidroenergetski projekti še vedno ogrožajo selitvene vrste rib po vsem svetu
Odstranjevanje jezov od Južne Afrike do Finske signalizira spremembo v pristopu mnogih držav v upravljanju njihovih rek - in ponuja upanje selitvenim vrstam rib na svetovni dan migracije rib (World Fish Migration Day), ki smo ga obeležili 21. aprila. Vendar pa veliko število načrtovanih hidroelektrarn še naprej ogroža prihodnost tisočih selitvenih vrst rib in desetine milijonov ljudi, ki so odvisni od njih.

Obstaja okoli 15.000 vrst sladkovodnih vrst rib, ki se v svojem življenjskem ciklusu selijo, okoli 1.100 pa jih migrira na velike razdalje. Evropska jegulja prepotuje več kot 10.000 km med evropskimi rekami in Sargassovim morjem.

V 21. stoletju je bilo 17 od osemnajstih najtoplejših let v zgodovini podnebnih meritev. Svetovni izpusti toplogrednih plinov pa se še vedno iz leta v leto povečujejo. Čas, ki je na voljo za doseganje plemenitega cilja Pariškega podnebnega sporazuma – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje - pa se hitro izteka.

V kratkem času, ko bodo danes rojeni otroci dosegli zrelost, bomo zapečatili podnebno usodo. Glede na velikost naloge in kratek čas, ki je na voljo, bi morali o podnebnih spremembah ter njihovih vzrokih in posledicah vsi več vedeti, se zavedati posledic naših dejanj in poznati poti v nizkoogljično družbo. Zato je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks zniževanja emisij toplogrednih plinov, pripravila odgovor na vprašanje: Zakaj moramo zniževati izpuste CO2?

Slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič je z ultra lahkim letalom Dynamic WT9 z mariborskega letališča poletel na novo okoljsko misijo.

Tokrat bo na več kot 20.000 kilometrov dolgi poti preletel Azijo, znova pa bo zbiral podatke o onesnaženju z namenom pomagati v boju proti podnebnim spremembam.

Matevž Lenarčič se je iz Maribora podal proti Turčiji, v nadaljevanju približno 40-dnevne avanture pa ga čaka prelet Irana, Pakistana, Indije, Bangladeša, Mjanmara, Laosa, Vietnama in Kitajske. Od tam bo nato poletel na sever prek Mongolije v Rusijo, kjer se mu bo na delu poti pridružil ruski pilot Andrej Dubrovin, zatem pa se bo vrnil proti domovini.

Vrečke iz polietilena ali polipropilena, ki so na začetku 20. stoletja ugledale luč sveta, so danes eden največjih onesnaževalcev in okoljskih sovražnikov našega planeta. V mladosti naših staršev in starih staršev so bile redke, pa še tiste so skrbno prali in varovali. Kaj pa danes? Na vsakem koraku gore plastičnih vrečk. V trgovinah, naših domovih, na ulicah in v naravi. Največ jih je prav tam, kamor zagotovo ne spadajo. Kako je lahko sodobna družba to sploh dopustila? Pa navsezadnje, kako bomo nastalo situacijo popravili?

Vsako leto na svetu izdelajo približno 600 milijard plastičnih vrečk. Od tega jih povprečen evropski državljan v enem letu uporabi okoli 500. Na splošno se vsaka uporabi le enkrat (običajno uporaba ni daljša od 30 minut), kar je v popolnem nasprotju z njihovo dolgo življenjsko dobo, saj v naravi za razgradnjo potrebujejo 400 do 1000 let. Dejstvo je, da se pravilno reciklirajo le 4 % plastičnih vrečk.

Življenjski slog brez odpadkov gre z roko v roki s kupovanjem blaga iz druge roke. S tem se izognemo nepotrebni embalaži ter preprečimo, da bi stare, še zmeraj uporabne stvari pristale na smetišču.

V Sloveniji imamo kar nekaj trgovin z rabljenimi oblačili, centrov za ponovno uporabo, starinarnic (glej Karto mojstrov), bolšjih trgov, predvsem pa je rabljeno blago postalo veliko bolj dostopno s spletnimi portali. Pri nas sta najbolj znana Bolha.com in najbolj solidarnostni Podarimo.si. Na teh mestih se lahko reči, ki jih več ne potrebujemo, znebimo, jim zagotovimo nove lastnike ter se s tem izognemo »proizvajanju« dodatnih smeti.

Onesnaževanje okolja, v katerem živimo, postaja vse večja težava sodobnega časa in se dotika prav vsakega posameznika, prav poseben problem pa predstavljajo avtomobili in druga prevozna sredstva z notranjim izgorevanjem. To je inženirje uveljavljenega proizvajalca pnevmatik Goodyear spodbudilo k pripravi inovativne avtomobilske pnevmatike, ki naj bi pripomogla k zmanjšanju količine toplogrednih plinov, ki so kljub manjšim emisijam avtomobilov še vedno problematični.

Pri Goodyearu so tako pripravili koncept pnevmatike, ki čisti zrak med vožnjo. Gre za pnevmatiko, ki se povsem razlikuje od tistih, ki smo jih vajeni, saj je izdelana s pomočjo tridimenzionalnega okvirja iz reciklirane gume in je prozorna, v njej pa raste mah. Mah ob prisotnosti sončne svetlobe »vpije« ogljikov dioksid iz okolja in vanj sprosti kisik ter s tem pripomore k čistejšemu zraku.

Vsakdanji tempo sodobne družbe, ki nam narekuje, da živimo (pre)hitro in da moramo zreti le naprej. Razvoj in tehnologija, to sta tista najpomembnejša dejavnika, ki bosta rešila svet. Medijska sporočila nam na vsakem koraku predstavljajo prednosti novih izdelkov.

Nova in izboljšana linija odstranjevalca ličil, pa nova odišavljena verzija papirnatih robcev in še bolj vpojni plastični higienski vložki, v tem je prihodnost. Saj nam ti izdelki vendar optimizirajo čas in izboljšajo življenjski standard, ko pa jih po uporabi zgolj odvržemo in z njimi nimamo več opraviti. Pa je res tako?

Rezultati dveh desetletij raziskovanja (Benveniste, Emoto in drugi) počasi spreminjajo privzgojeno prepričanje, da je voda del nežive narave. V nekaterih eko šolah se že učijo, da je voda del žive narave. Ima svojo naravno energijo in frekvenco, ki dobrodejno deluje na naše telo. Toda – voda ima veliko naravno moč, samo če se dobro počuti.

Če želimo vedeti, kako se voda počuti in v kakšnem stanju je, moramo pogledati njen obraz. Japonski znanstvenik dr. Masaru Emoto je iznašel posebno tehniko, ki razkriva obraz vode. Kapljico vode globoko zamrznemo na -30 °C, nato pa si jo ogledamo pod mikroskopom pri 200- do 500-kratni povečavi in jo fotografiramo.

Ura za Zemljo - Drastično upadanje biološke raznovrstnosti zahteva nujno ukrepanje za reševanje planeta

WWF poziva slovenske občine in državljane, da v soboto, 24. marca, izklopijo luči med 20:30 - 21:30 uro in se pridružijo največji svetovni akciji za zdrav planet

WWF-ova pobuda Ura za Zemljo (Earth Hour) bo ponovno združila na milijone ljudi po vsem svetu, ki bodo pokazali svojo zavezanost zdravem planetu. Ker se naš skupni dom sooča z dvema velikima izzivoma, podnebnimi spremembami in propadanjem biološke raznovrstnosti, se bo največja svetovna okoljevarstvena akcija osredotočila na mobilizacijo posameznikov, podjetij in vlad, da postanejo del razprave in iskanja rešitev, ki so potrebne za gradnjo trajnostne prihodnosti.

Ko se rastline spomnijo...
Piše: Majda Ortan, Cora agrohomeopathie

Tu in tam pricurlja na dan tisto, kar je skrito človeškim očem. Tisto, kar je za "trenirane" mase ljudi vsaj težko doumljivo, če že ne neverjetno, za Naravo in za Naravni red pa je to naravno in prastaro. Je prav, da misteriji padajo?  Da se za odstrtimi koprenami kažejo povsem nove možnosti, ki nam spreminjajo življenje? Prav je tako, v imenu življenja planeta, boljše sedanjosti in boljše prihodnosti. Je boljše relativno? Boljše je povezano z uravnovešanjem, dojemanjem Naravnega reda in s tem z možnostmi, da ga dejansko spoznavamo, dojamemo, sprejmemo, upoštevamo. Ne, to ni nazadovanje, to je napredek, ozaveščanje in opolnomočenje.

Kvantna fizika in biofizika že desetletja argumentirano in jasno pojasnjujeta, da je potrebno odložiti Newtonova očala. Kot kaže, to tistim, ki krojijo šolske sisteme, ne gre prav lahko od rok. To, kar je ljudem vidno in otipljivo, ni edina resničnost. To je le omejena zaznava, kajti delci snovi imajo dvojno naravo - obnašajo se kot materialni delci in kot energija, elektro-magnetno valovanje. Zakaj bi se torej zaradi nevednosti odpovedali Naravnim Resnicam? Tudi, če jih ljudje iz katerih koli razlogov ne priznavajo, so to žive Resnice, je to naravno Življenje. Hudo postane, ko nevednost povzroča škodo, trpljenje, bolezni, lakoto, uničenje, smrt. Nevednost to povzroča nevednim... zato je dobro, da tu in tam pricurlja na dan tisto, kar je skrito človeškim očem in tako imenovani inteligenci ljudskih množic.

Ris je dragocen simbol naše naravne dediščine, katerega izumrtje moramo preprečiti
V nedeljo smo obeležili mednarodni dan divjih oz. prosto živečih živali pod okriljem Združenih narodov, ki je letos posvečen velikim mačkam pod sloganom Velike mačke: ogroženi plenilci. Velike mačke so simbol ohranjene narave in skrbijo za ravnovesje vrst v naših ekosistemih, a se danes mnoge soočajo s številnimi pritiski in celo izumrtjem.

Kakor je lev simbol Afrike, je ris dragocen simbol naše naravne dediščine. Prisotnost risa pozitivno vpliva na celoten ekosistem, zato je njegov obstanek v dinarski regiji zelo pomemben. WWF Adria v Sloveniji in na Hrvaškem sodeluje v dveh mednarodnih projektih, katerih namen je zagotoviti rešitve za grožnje, ki ogrožajo preživetje risa.

Evropska komisija je objavila Strategijo o plastiki v krožnem gospodarstvu. Prinaša celo paleto ukrepov in priporočil za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja ter bolj ekonomične rabe plastike. Na primer, že samo globalna proizvodnja in (so)sežig plastike letno proizvedeta za 400 milijonov ton CO2ekvivalentov izpustov.

To je enako kot vsi letni izpusti Velike Britanije skupaj in 25-krat več kot vsi izpusti Slovenije leta 2014. Hkrati pa izgubljamo dragocene vire, zato Ekologi brez meja in širše Zero Waste gibanje pozdravlja novo strategijo.