Evropska komisija poziva vse otroke iz držav članic EU in držav kandidatk, stare od šest do 16 let, naj sodelujejo v letošnjem šolskem tekmovanju Zeleni teden, katerega tema so klimatske spremembe. Tekmovanje, ki poteka že peto leto, je organizirano v okviru letne konference in razstave z istim imenom, ki bo potekala v Bruslju med 31. majem in 3 junijem. Kot so sporočili v Bruslju, se lahko mlajši otroci v tekmovanje vključijo z risbami in slikami, ki izražajo njihove poglede na klimatske spremembe, starejši pa bodo v tekmovanju sodelovali z izdelavo krajšega digitalnega videoposnetka na omenjeno temo.

"Klimatske spremembe so eden najhujših okoljskih izzivov, s katerimi se sooča svet. Če bi se v kratkem času ozračje otoplilo za samo nekaj stopinj, bi prišlo do dramatičnih posledic - dvignila bi se gladina morij in mnogim vrstam bi grozilo iztrebljenje. Vsi lahko prispevamo k preprečevanju klimatskih sprememb, šolsko tekmovanje Zeleni teden pa je priložnost, da se v šolah spregovori o tem vprašanju," je ob tem dejal evropski komisar za okolje Stavros Dimas.

Piše: Mary Midgley je filozofinja, znanstvenica in pisateljica


Razmišljanje v skladu z Gajo (Gaian thinking) povezuje znanost in etiko, in nam omogoča, da razširimo svoje humanistične vrednote in upoštevamo stvarstvo kot celoto.

Le na takšen način lahko razumemo in se soočimo s spreminjanjem podnebja.

ETIČNE posledice globalnih sprememb so drastične, a vseeno ne brezupne: še vedno imamo možnost spremembe.

Kadar se ljudje počutimo resnično ogroženi, se naš moralen vidik lahko hitro in korenito spremeni. Prestopi v fazo urgentnosti. To se je zgodilo leta 1938.

Ljudem v Evropi je grozila vojna in nenadoma so postali bolj realistični, med seboj so sodelovali in se upoštevali. Resnosti grožnje podnebnih sprememb se večina ljudi še ne zaveda, čeprav je veliko večja od vseh, ki so do sedaj pretile človeštvu. In kmalu bo postala očitna vsem – takrat bomo vsi začutili potrebo po prilagajanju, ki je že po tradiciji del našega razmišljanja.

Če soupoštevamo celotno stvarstvo, svoje simpatije ne moremo omejiti le na živali, pač pa tudi na rastline in ekosisteme, ki jih uradna etika velikokrat potisne na stranski tir. Premalokrat pomislimo na to, da morda le dolgujemo temu kompleksnemu sistemu, iz katerega smo nastali in ki omogoča naše življenje.

Medtem ko se svetovna javnost dandanes intenzivno ukvarja s problemom primanjkovanja nafte, naši prihodnosti grozi veliko večja nevarnost – pomanjkanje vode. Naftne vire lahko nadomestimo, vode ne. Brez nafte smo uspeli preživeti milijone let, pomanjkanje vode pa nas pogubi v nekaj dneh.

Ne le, da vode ne moremo nadomestiti, pač pa so ogromne količine potrebne za pridelavo hrane. Človek zaužije približno 4 litre vode na dan, bodisi neposredno ali posredno v različnih pijačah in hrani. Za količino hrane, ki jo zaužije človek na dan, pa je potrebnih 2000 litrov vode – 500krat več.

Potemtakem ni presenetljivo, da za namakanje polj porabimo 70% svetovne sladke vode. Čeprav se nastale situacije vedno večjega pomanjkanja vode zaveda že veliko ljudi, se večini še ni posvetilo, da to posledično pomeni tudi pomanjkanje hrane.

Vir: www.ekorega.net

Če se bodo trendi, ki so se pred 40 leti pojavili v industrializiranih državah in se sedaj že širijo v države tretjega sveta, nadaljevali, lahko v naslednjih 50 letih pričakujemo masivni porast transporta ljudi in dobrin na jugu.

Do leta 2060 bo prevoženih vsaj sedemkrat več kilometrov kot 1990. Okoli leta 2025 bo promet na jugu večji od tistega na severu, tako bo do 2060 predstavljal 70% celotnega svetovnega prometa.

Še bolj naj bi se spremenil transport dobrin. V zadnjih 40 letih so se kilometrske tone cestnega tovora (= teža transportiranega blaga pomnožena s prevoženimi kilometri) povečale vsaj vzporedno z BDP-jem države: 1,7 krat hitreje v Evropi in dvakrat hitreje v Indiji.

Projekcije, ki uporabljajo podobne stopnje rasti, prikazujejo za leto 2060 zastrašujočih 40.000 milijard kilometrskih ton v primerjavi z 5000 milijardami leta 1990. Gonilna sila te rasti bo jug: do leta 2020 bo predstavljal 60% skupnega cestnega tovora – v primerjavi s 30% leta 1990 – in zrasel na 75% do 2060. glede na takšne ocene bo zagoto prišlo do velikih problemov z gorivom tudi, če bo tehnološki napredek omogočil manjšo porabo goriva za avtomobile in tovornjake.

Vir: www.ekorega.net

Izšla knjižica o Ljubljanskem barju.

Zavod RS za varstvo narave je izdal knjižico z naslovom Da bo ljubljansko barje živelo. Knjižica bralcu približa najpomembnejša življenjska okolja tega območja, ki se še posebej odlikujejo po pestrosti živega sveta, in poziva k ohranjanju ali ponovni vzpostavitvi trajnega in naravi prijaznega gospodarjenja na barju. Ljubljansko barje je namreč dom številnim rastlinam in živalim, ki smo jih drugod že pregnali.

Kot so sporočili iz zavoda za varstvo narave, knjižica predstavlja ekstenzivne travnike, nizka in visoka barja, vode ter gozdove in mejice, ki so na drugih območjih že redka ali mnogo slabše ohranjena. Tu pa sestavljajo značilno barjansko krajino, zaradi katere je Ljubljansko barje tako posebno. Nekatere živalske vrste, ki danes veljajo za redke ali ogrožene, so tukaj preživele zaradi naravnih danosti - močvirnega in poplavnega značaja Barja, ki pa ga je tukajšnji človek v preteklosti znal smotrno uporabljati in se ni po vsej sili pehal v dejavnosti, ki zemljo izkoriščajo preko njenih zmožnosti.

V zadnjem času se tudi Ljubljansko barje hitro spreminja. Barjansko zemljo žrtvujemo asfaltu, betonu, odpadkom, pesticidom. Zato knjižica ponuja nekaj osnovnih napotkov, kako prijazno sobivati z rastlinami in živalmi, ki so naše prednike spremljali nekoč, danes pa so tako redke, da Ljubljansko barje uvrščajo na seznam evropsko pomembnih naravovarstvenih območij, združenih v omrežje Natura 2000.

Že Sokrat naj bi dejal, da je v idealni hiši pozimi toplo, poleti pa hladno. Da je to uresničljivo v današnjem času tudi brez uporabe klasičnih sistemov za ogrevanje, dokazuje novi spletni portal CIPRE International, kjer se lahko seznanimo tudi s prednostmi, ki jih prinaša uporaba domačega lesa kot goriva ali gradbenega materiala.

Ekološko in energijsko nekakovostne hiše, ki se gradijo danes, bodo na porabo energije in obremenjevanje podnebja vplivale še dolga desetletja. Pri novogradnjah kakor tudi pri ostalih zgradbah pa je mogoče z inteligentno solarno gradnjo ali sanacijo za 80 % do 90 % znižati potrebe po energiji, ki jo potrebujemo za ogrevanje prostorov. Pomembna novost torej, ki ni nikakršna čarovnija, saj je izvedljiva z uporabo razpoložljivih gradbenih materialov in tehnik. Na spletnih straneh v štirih jezikih si lahko vsi, ki jih zanima gradnja, arhitekti, politiki in drugi zainteresirani preberejo izčrpne informacije o trajnostni in za naravne vire sprejemljivi gradnji in obnavljanju zgradb.

PEKING - Kitajci bodo v boju proti onesnaževanju zraka in v okviru priprav na olimpijske igre leta 2008 na pekinških strehah zasadili zelene površine. V naslednjih treh letih bodo travnike posadili na strehe tretjine mestnih nebotičnikov in večine manjših zgradb, navaja kitajska tiskovna agencija Xinhua. Cilj tega ukrepa, ki je bil sprejet zaradi pomanjkanja prostora v središču kitajske prestolnice, je izboljšanje kakovosti zraka. Peking, ki ima velike probleme z onesnaženostjo zraka, se je pospešeno lotil vsega potrebnega, da bi bil čim bolje pripravljen na prihodnje poletne olimpijske igre.

Vir:www.dnevnik.s

Ministrstvo za okolje vabi k sodelovanju okoljske nevladne organizacije, ki bodo izvajale aktivnosti ob mednarodnih okoljskih dnevih:
Svetovni dan mokrišč (2.2.),
Svetovni dan voda (22.3.),
Svetovni meteorološki dan (23.3.),
Dan zemlje (22.4.),
Dan podnebnih sprememb (15.5.),
Dan biotske raznovrstnosti (22.5.),
Evropski dan parkov (24.5.),
Svetovni dan okolja (5.6.),
Mednarodni dan Save (1.6.),
Mednarodni dan Donave (29.6.),
Mednarodni dan barij (zadnji teden v juliju),
Evropska noč netopirjev (prvi vikend v septembru),
Mednarodni dan zaščite ozonske plasti (16.9.),
Evropski dan brez avtomobila (22.9.),
Svetovni dan habitata (prvi ponedeljek v oktobru),
Evropski dan opazovanja ptic (prvi vikend v oktobru) in
Svetovni dan varstva živali (4.10.).

Ministrstvo bo obeležitve začelo s Svetovnim dnevom mokrišč pod sloganom »Raznovrstnost mokrišč je naše bogastvo - ohranimo ga!«
(info: www.ramsar.org).

Vse aktivnosti bodo objavljene na spletnih straneh ministrstva v rubriki Novosti /Mednarodni okoljski dnevi 2005.

Več informacij: www.gov.si/mop, milena.janezic@gov.si, 01 / 478 73 35

Točno sedem let po tem, ko smo se začeli zavedati Zemljinih preobrazbenih procesov, so se sočasno zgodile tri katastrofe, ki so pretresle Zemljo, Naravo in Človeštvo.

Na obalah Nove Zelandije se je zgodil skupinski samomor kitov, Teksas je prekrila debela snežna odeja in obalo Indijskega oceana so opustošili popotresni valovi. Stotine tisočev ljudi so bile potisnjene v katastrofo. Vse to se je zgodilo dan po božiču. Božič predstavlja čas, ko se temačna polovica leta prevesi v svetlobno polovico. V holografskem jeziku to pomeni, da tri katastrofe govorijo o novi poti luči, torej, da nas bo nova pot luči v prihodnjem obdobju vodila skozi nujno potrebne spremembe Zemlje, ki se bodo manifestirale na materialnem nivoju.

Kako je mogoče razumeti in sprejeti kataklizmične spremembe Zemlje, kot pot luči? Je mogoče doseči, da bi ta pot zahtevala manj žrtev v naravi in človeštvu?

Med zadnjimi sedmimi leti se je prostor nove Zemlje pripravil na eterični ravni. Ta ciklus Zemljine preobrazbe je končan. Sedaj smo soočeni z novim ciklusom sprememb, ki ima karakteristike lomljenja fizičnega telesa planeta. Pokrov enostranske miselnosti, ki jih človeška bitja že tisočletja projeciramo na večdimenzionalno telo Zemlje, se mora zlomiti na določenih mestih. S tem se ustvarjajo razpoke v enodimenzionalni predstavi o prostorski strukturi, skozi katere se lahko začne manifestirati nov vzorec večdimenzionalne realnosti. Kar je nazunaj vidno kot rana, je lahko od znotraj dojeto kot dejanje osvoboditve in prenove.

Mnogo ljudi je žrtvovalo svoja življenja v zadnjih dneh, da bi lahko pot preobrazbe, ki jo planet zdaj hodi, vodila k uspehu. Mi, na drugi strani oble smo srečni, da lahko naprej uživamo življenje. To dejstvo nas izziva, da damo svoj prispevek k procesu Zemljine prenove na nivoju zavesti. Za to je veliko različnih možnosti. Ena je lahko:

Prijatelji narave v Evropi zbiramo podpise na peticijo za naravi bolj prijazno kmetijsko politiko. Ta je zdaj precej razdiralna. To je pripeljalo do tega, da naprimer večina ptičjih vrst v kmetijski krajini EU številčno upada. S podpisi želimo spodbuditi evropsko komisarko za kmetijstvo, da bo več pozornosti in denarja usmerila v naravi prijazno kmetovanje.

Zelo ti bom hvaležen, če nam pomagaš in podpišeš peticijo, ne bo ti vzelo več kot 3 minute.

Podpis peticije je elektronski in je zelo enostaven: greš na naslednjo spletno stran: http://www.birdlifecapcampaign.org/cybercampaign/main.htm,
klikneš na "Slovenija", vneseš svoje ime in se par podatkov ter klikneš "pošlji".

Se bolj nam lahko pomagaš, če tole ali podobno prošnjo pošlješ še parim svojim kolegom, ki jim je narava tudi blizu.

Hvala !

Tomaž Jančar
Direktor društva za opazovanje in preučevanje ptic

Mednarodna humanitarna organizacija OXFAM je sporočila, da bogate države vse bolj skoparijo pri pomoči za revne. Kot ugotavlja Oxfama, so bogate države v zadnjem desetletju postale še bolj bogate, revne države pa še bolj revne.

Direktorica Oxfama Barbara Stocking je v Londonu nedavno izjavila, da bogate države, merjeno v odstotkih, prispevajo za revne po svetu polovico manj, kot so to storile leta 1960.

Po njeni oceni naj bi v prihodnjih desetih letih zaradi lakote umrlo preko 45 milijonov otrok, in to le zato, ker bogate države kopičijo svoja bogastva in vse manj sredstev namenjajo revnim.

vir: www.ljnovice.com

Celje, 7.12.2004

TISKOVNO SPOROČILO MEDIJEM

Spoštovani!

V teku je lovska sezona.
Vsako leto lovci pobijejo v gozdovih in na poljih več desettisoč nedolžnih živali. V samostojni Sloveniji je pod puškami lovcem padlo že okoli 1 milijon živali. Žrtve lovske morije so popolnoma nepotrebne, saj narava vsebuje mehanizme, s katerimi lahko sama uravnava stanje živali v nekem okolju, pa tudi za prehrano ljudi ni potreben, kot je bilo to mogoče včasih.

Da se ustavi ta popolnoma nepotrebna lovska morija, sem kot varuh pravic živali pripravil spodnje tiskovno sporočilo (poziv javnosti in lovcem) in prosim, da ga objavite, v celoti ali pa vsaj v povzetku, v svojem mediju.

Za objavo se zahvaljujem. Lep pozdrav.

Varuh pravic živali:
Odvetnik Vladko Began

Tehnokracija je del družbe, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje. Vse države na svetu si prizadevajo, da bi razvile in posedovale, čim več tehnologije. Imamo nagnjenje, da bi dosegli čim večji nivo udobja. Ljudje težijo k čim višji plači, prestižni izobrazbi, karieri in ostalim stvarem, ki so postranskega pomena. Družina je potisnjena na stran in posameznik ne želi slišati nič o nematerialnem - duhovnem.

Vemo zakaj; ritem vsakdanjega življenja zahteva od človeka, da postane kot robot in razmišlja le o materialnih dobrinah in pogojih. Tudi, ko zbolimo razmišljamo le o ozdravilih in aparatih, ki nas bodo ozdravili in problem bo rešen. Bolezni pa postajajo vse močnejše in odporne na zdravila. Kmalu bodo ljudje spoznali, da je najboljši način za ozdravitev bolezni sprememba načina življenja. Živimo v družbenem sistemu, kjer vlada in državni aparati ne služijo državljanom ampak nekaterim parametrom in številkam, ki se na veliko uporabljajo v medijih (BDP, inflacija, gospodarska rast...).

Torej... v Prekmurju, ob Bukovniškem jezeru je čudovit gozdič s kar precej bio-energetskimi točkami. Zraven je tudi kapela Sv.Vida in seveda izvir vode poimenovan po tej kapelici, oz. vse skupaj po legendarnem dogodku, ko je "slep" človek spregledal, ko si je opral oči s to vodo...
Prepričan sem, da to poznate, zato bom skrajšal zgodbo.

Izvir Svetega Vida ob bukovniškem jezeru v Prekmurju, občina Dobrovnik (obkroža ga precej bio-energetskih točk) je od nedavnega več kot prekomerno kloriran!!!

Pristojni si za naravni izvir - dar Božji vsemu živemu - jemljejo pravico v smislu: "To je naše!" in ljudi, ki si hodimo tja po vodo, ne obvestijo pri izviru niti s sporočilom: "Mikro-biološko oporečno!", ali pa: "Klorirano!" - prepričan sem, da imamo pravico do te informacije vsi! Zato vas o tem obveščam samoiniciativno.
O tem enostavno morate biti obveščeni!

Za svojo trditev imam (še vedno doma) materialni dokaz, razen tega pa so mi na občini Dobrovnik priznali, da so to res storili.
Vodo že leta nosim od tam in vem kakšna je; oziroma, bila je čudovita! ZDAJ JE NEPITNA!

Svetovna populacija tigrov se je ob začetka 20. stoletja zmanjšala za 95%, opozarja Svetovni forum za zaščito tigrov. "Trgovina s tigrovim krznom cveti, ženska fantazija in nečimrnost pa je postala največja nevarnost tigrom v večini dežel, kjer živijo v divjini," pravi glavni tajnik Foruma S.C.Dej. Cena tigrove kože v Aziji dosega 15.000 dolarjev, v Vietnamu pa se tigrove kosti, za katere se verjame, da imajo lastnosti afrodiziaka, prodajajo za 25.000 dolarjev.

Pred sto leti je živelo v divjini skoraj 100.000 tigrov. V šestdesetih letih jih je bilo 8.000, danes pa jih je ostalo samo še med 5.000 in 7.000, opozarja S.C.Dej.
Tri od osmih vrst tigrov so že izumrle. Tiger z Balija je izginil v času druge svetovne vojne, kaspijski tiger v sedemdestih, tiger z Jave pa v osemdestih.

serbiancafe.com

Bereš o tem leta in leta, pa se ne zavedaš. Potem pa se neko jutro zbudiš, in jih ni več.

Na svetu je ogroženih okoli 16.000 živalskih in rastlinskih vrst, predvsem zaradi uničujočega delovanja človeka. To je na rdečem seznamu v sredo, nekaj ur pred odprtjem devetdnevnega kongresa v Bangkoku, objavilo Svetovno združenje za ohranitev narave (UICN), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Krivdo, da je v zadnjih 20 letih s planeta izginilo 27 različnih živalskih in rastlinskih vrst, gre pripisati prekomernemu izkoriščanju virov, podnebnim spremembam in uničevanju naravnega okolja. Krivda človeka za izumrtje posameznih vrst pa je od 100- do 1000-krat večja od naravnih vzrokov.Kot je razvidno iz omenjenega rdečega seznama, je ogroženih prek 7000 živalskih vrst: 32 odstotkov je dvoživk, 42 odstotkov želv, tako morskih, sladkovodnih kot kopenskih, 23 odstotkov sesalcev in 12 odstotkov ptic.

Vpogleda v spreminjanje zemeljskega površja

Evropska okoljska agencija (EEA) je z namenom določitve, smiselne razvrstitve pokrovnosti tal in izdelave kakovostne baze podatkov pripravila program za usklajevanje informacij o okolju z imenom Corine (COoRdination of INformation on the Environment) Land Cover 2000. Gre za edinstven zemljevid spreminjanja površja v Evropi v zadnjih desetih letih. Na evropski ravni sprejet program, ki ga je pripravljajo več kot 1000 ljudi in pri katerem je sodelovala tudi Slovenija, bo javnosti dostopen od 17. novembra; takrat ga bo EEA v Bruslju tudi predstavila.

Ronan Uhel, zadolžen za prostorske analize pri EEA, poudarja, da se zemeljsko površje spreminja zelo počasi. V zadnjih 10 letih se je, denimo, spremenilo le dva odstotka zemeljskih površin. Treba pa se je zavedati, tako Uhel, da so te spremembe nepreklicne.

Podnebje na Arktiki se segreva skoraj dvakrat hitreje kot podnebje drugod po svetu, ugotavljajo znanstveniki v ponedeljek objavljeni mednarodni raziskavi, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa. Med učinki segrevanja arktičnega območja je še posebej zaskrbljujoče predvsem zmanjševanje količine večnega ledu, pa tudi selitve živalskih vrst naprej proti severu.

Rezultati raziskave so tudi pokazali, da se je povprečna zimska temperatura na Aljaski, v zahodni Kanadi in vzhodni Rusiji v zadnjih 50 letih zvišala za tri do štiri stopinje Celzija, v naslednjih sto letih pa naj bi se dvignila še za štiri do sedem stopinj. "Arktika doživlja nekatere najhitrejše in najhujše podnebne spremembe na svetu. Vpliv podnebnih sprememb na regijo in svet pa naj bi se občutno povečal v naslednjih letih," je dejal predsednik Arktičnega sveta za ocenjevanje vpliva podnebja (ACIA) Robert Corell.

EKOSIMPOZIJ ALPE - JADRAN V LJUBLJANI
Hotel MONS, 28 in 29. oktobra 2004

“Ekološko kmetijstvo in gensko spremenjeni organizmi”

Kaj narediti, ko se pojavijo gensko spremenjeni organizmi? Enako vprašanje si zastavljajo vsi kmetje, ki želijo tudi v prihodnosti kmetovati brez gensko spremenjenih organizmov.

Ne samo ekološki kmetje, ki gensko spremenjenih organizmov v pridelavi in predelavi ne smejo uporabljati, ampak tudi tri četrtine konvencionalnih kmetov ne vidi potrebe po genski tehnologiji v kmetijstvu.

Večina potrošnikov zavrača uporabo gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu in predelovalni industriji.

Kako bo z obljubo politike, da bodo potrošniki imeli »svobodno izbiro« pri odločanju ZA ali PROTI gensko spremenjenim organizmom »od vil do vilic«?

Obetajoča možnost, ki bo morda izpolnila dano obljubo, so evropske regije »brez gensko spremenjenih organizmov«. Za take regije je v državah članicah EU veliko zanimanja. Regije brez gensko spremenjenih organizmov imajo poseben pomen tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Kjer pa se v sosedstvu srečujeta kmetijstvo z in brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, se takoj vprašamo, ali je soobstoj obeh sistemov sploh mogoč in kako se obnese v praksi? Ali smo lahko prepričani, da kljub upoštevanju vseh pravil varnostnih pasov ne bo prišlo do kontaminacije in to ne le na kmetijskih zemljiščih, ampak tudi v naravnih ekosistemih?

Ob svetovnem dnevu živali tudi poziv novim poslancem

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je ob Svetovnem dnevu varstva živali, v ponedeljek, 4. oktobra v središču Ljubljane priredilo mirni protestni shod "Prenehajmo vojno proti živalim". Osrednje dogajanje je bilo na ljubljanskem Dvornem trgu, kjer so obiskovalce nagovorili tudi znani Slovenci, prijatelji živali.

Saša Lendero, ena izmed najbolj priljubljenih pop zvezdnic, je v svojem govoru uvodoma dejala, da ni bistveno samo, ali je neka žival ubita za prehrano. "Morda je še strašnejše od smrti, da teliček, preden ga zakoljejo niti enkrat ne vidi sonca, ne poskusi sveže trave, da je privezan na tako kratki verigi, da se ne more niti vzravnati, da piščance gojijo v tako majhnih kletkah, da se ne morejo niti ganiti, ker gibanje pomeni izgubo prirastka, da živina prispe na poslednji cilj žejna, lačna, premražena ali pregreta, dostikrat s polomljenimi nogami." Ob tem je Saša javno pozvala vse ljudi, da ne kupujejo kozmetičnih izdelkov, ki so bili testirani na živalih. (seznam je objavljen na www.osvoboditev-zivali.org ) ter dodala, da bi ljudje morali spoznati, da živali niso igrače, pač pa živa bitja, ki čutijo in nas učijo brezpogojne ljubezni ter zaupanja in so naš največji test človečnosti - test na katerem človeštvo vedno znova pade.

dr. France Susman

Zalivski tok zgublja na hitrosti,
lahko se vsak čas ustavi, potem pa bog pomagaj

Kaj globalno segrevanje povzroča in kaj se bo vsak hip zgodilo, o tem ve javnost toliko kot nič, čeprav se po revijah o tem piše, tudi pri nas.

Kar boste tukaj in zlasti v širši obliki na internetu prebrali, vam bo vzelo spanec in življenje popolnoma spremenilo. V prihodnjih nekaj letih bomo ali zmrzovali ali se kuhali v vročini. Ker se o globalnem segrevanju že 40 let govori, smo se na to navadili. Zgodi se nič. Znanstveniki so govorili, da pride vse to v 50 ali 100 letih. To nas pa ne zanima, ker bo znanost ta čas že nekaj našla. Lahko kurimo atmosfero še naprej. Letošnje leto je prineslo dokončno evidenco, da je omenjeni scenarij zgrešen.

Prva bomba je padla septembra 2002 v reviji Discover: Nova ledena doba pred vrati. Polarni led se topi in utaplja Zalivski tok, severna Amerika in Evropa toneta v škripajočih zimah. Kljub nezaslišani nevarnosti, teče življenje naprej.

Januarja 2004 se pojavi Sir David King, visoki znanstvenik, profesor kemije in glavni znanstveni svetovalec Tony Blaira. V svojstvu visokega položaja opozori premierja, da je treba narod takoj obvestiti. Blair mu ukaže, naj bo tiho, nato King objavi v ameriški reviji Znanost: Klimatska sprememba je veliko večja nevarnost kot terorizem.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice odločno nasprotuje izkoriščanju živali v cirkuške namene. V tem času, ko po slovenskih mestih gostuje dunajski cirkus Adriano, nas je na to obliko mučenja živali opozorilo naslednje sporočilo, ki smo ga dobili od mladinske okoljevarstvene organizacije "Otroci Zemlje", ki se zavzema za čisto okolje, zaščito živali in mir.

Vprašajmo se: Komu ploskamo v cirkuški areni? "Hrabremu dreserju" divjih zveri, ki je s premočjo orožja in drugih metod zatrl neustavljivo željo in hrepenenje vklenjenega bitja po gibanju in prostosti?

Razmislimo: Ali s svojim aplavzem ne podpiramo le človeškega ega, ki skuša z uporabo podlih metod zlomiti prirojeno dostojanstvo živalskih stvaritev?

Spoznajmo: Žival, ki je bila nič hudega sluteč iztrgana iz svojega naravnega okolja, si je človek samovoljno prilastil zato, da bi mu kot suženj služila za prinašanje dobička!

Razkrijte kaj se dogaja v zakulisju in roke vam bodo zastale sredi aplavza!
kdor obiskuje tovrstne cirkuške predstave, ta podpira nasilje, mučenje in poniževanje živali!
čigar vest je še živa, ta se bo tudi do živali ravnal po izreku:
"KAR NE ŽELIŠ, DA DRUGI STORIJO TEBI, TEGA TUDI TI NJIM NE STORI!"

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1987 ob podpisu montrealskega protokola o snoveh, ki škodujejo ozonskemu plašču, današnji dan razglasila za mednarodni dan zaščite ozonske plasti. Protokol se navezuje na leta 1985 sprejeto dunajsko konvencijo o varstvu ozonskega plašča, med pogodbenicami tako konvencije kot protokola pa je tudi Slovenija.

Ozon, ki je v zraku razporejen predvsem v plasti med 10 in 50 kilometri, njegova koncentracija pa je najvišja v plasti med 19 in 23 kilometri nad morsko gladino, ima za življenje na zemlji zelo pomembno vlogo, saj nas varuje pred nevarnim delom ultravijoličnega sevanja.