Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
četrtek, 2. november 2006 @ 06:35 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Včeraj, 1. novembra
mi je zadišal teran,
da se shranim za zimo,
ko dnevi postajajo kratki,
noči pa dolge kot kača.
Po koščkih umira sonce
in Matilda pušča vrata priprta.
Včeraj mi je dišal pečeni kostanj.
Odmislila sem skladovnice rož in sveče
pa tekočine dežja,
ki običajno namakajo mrtve
in zamočijo žive.
sreda, 1. november 2006 @ 10:00 CET
Uporabnik: Ajda
Prebudila sem zvezde
Utrinjajo se za naju
Lesketajo srebrnkasto
Zlatijo tvoje oči
Razprla sem
Magičnost svojih dlani
Dotaknila utrinkov
Tvojih hrepenenj
Še vedno se preliva
Čarobnost dotikov
Mehkobe misli
Šepetanja v noči
Skozi najine prste
Pridi ...
sreda, 1. november 2006 @ 09:41 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Prevrnila sem noč
in odrinila zvezde od sebe,
da bi potopljena v svetlobo
videla kaj se dogaja tam čez,
kjer plamenijo ognji
in se razteguje navdihnjeno z besedo.
Čeprav zveni vse zelo domače,
se mi tam ni posrečilo
najti nobene čistejše luči
in slišati nobenega jasnejšega zvena,
kot je bilo razkošje v ustih,
ki sem ga občutila, ko sem
spregovorila in slišala svoj glas.
sreda, 1. november 2006 @ 05:03 CET
Uporabnik: Ljuba
***
Bolečina, ki nam v srcu tli,
te v življenje več ne obudi.
Slejkoprej zabriše čas vse bolečine,
a spomin ostane, nikdar ne izgine.
***
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki duše obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
***
Jesen se že v škrlatne barve je ovila,
deževje in hlad je spet prinesla s sabo.
Deževne kaplje pa je v solze spremenila,
v grenke solze, ki jih točimo za tabo,
saj vse naše upe je v žalost pretočila,
ker od nas odšel/a si, vendar ne v pozabo!
ponedeljek, 30. oktober 2006 @ 07:22 CET
Uporabnik: Tatjana Malec
Slikar, ponotranji me, osmisli me,
upodobi v meni žareč cvet,
ki bo v tvoji roki dozoreval v hrepeneče barve.
Ognjemet tvojega čopiča naj mi nariše dušo.
Pretopi me v barve, ki ostrijo vid in vonj,
barve, ki so kakor dihanje oceana.
Pretoči se vame in nariši pesem v meni.
Ogrej me z barvami ognjeno rdeče granate,
da bom pužila v sebi dneve najine ljubezni.
Upodobi me sijočo v šopku tvojih rož,
dišeče in poduhovljeno, z jasnino neba.
Poglej me, kako brezdušno bela postajam,
kako bledijo rožnate barve v meni.
Ali ne vidiš, da potrebujem barve tvojega čopiča?
Barve, ki se znajo bojevati in izraziti.
Barve svetlih slikarij.
nedelja, 29. oktober 2006 @ 18:07 CET
Uporabnik: vinky
Zunaj pa, vse živo
se premika,
se ne zmeni,
ne za črne luknje,
ne za škrate čudne,
ki v prekate srčne,
nove, sveže strupe,
saj kot, da so le zdravila,
nosijo,
kopičijo ob poti,
ponujajo,
a se ne zmeni,
se premika,
skozi gozd, zvečer,
veselo miga,
se vrtinči, razteguje,
zabava se,
zelo se veseli.