Gospodarstvo Evropske unije (EU) je odvisno od zanesljive in zadostne dobave energije. Sedanje potrebe po energiji večinoma zagotavljajo fosilna goriva (nafta, premog, naravni plin), ki dajejo 80 % energije. Skoraj 67 % fosilnih goriv je uvoženih. V Evropi so za ohranitev življenjskega standarda potrebni zanesljivi in trajnostni viri. Evropski raziskovalci razvijajo okoljsko sprejemljive, varne in trajnostne energetske tehnologije. Fuzija je ena izmed takih tehnologij. Fuzijske elektrarne bodo primerne predvsem za osnovno pokrivanje velikih energijskih potreb, primerne pa bodo tudi za pridobivanje vodika za potrebe energetskih sistemov, ki bodo temeljili na vodiku kot viru energije.

Po oceni analize, , ki jo je opravilo podjetje za informacijsko tehnologijo LogicaCMG, so evropski porabniki pripravljeni zmanjšati porabo energije, a rabijo pomoč svoje vlade. Glasovanje v Španiji, Veliki Britaniji, na Portugalskem in Nizozemskem je pokazalo, da bi se porabniki odzvali na višje cene energije. Pokazali so tudi željo po zmanjšanju porabe energije, če bi dobili jasne informacije o njihovi porabi. V podjetju LogicaCMG, kjer izdelujejo "pametne" števce energije, so zaključili, da morajo vlade "bolj izobraziti prebivalstvo".

Več: www.logicacmg.com

Evropska komisija je 29.5.2006 sprožila kampanjo za krepitev okoljske osveščenosti. Z geslom Vplivaj na podnebne spremembe! želi Bruselj posameznike spodbuditi, naj spremenijo svojo dnevno rutino in prevzamejo osebno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam ter s tem prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Države članice EU bodo v prihodnjih dneh začele kampanjo na nacionalni ravni, so sporočili v Bruslju.

V Sloveniji je običajna izpostavljenost ljudi zaradi elektromagnetnega sevanja (EMS) bistveno manjša od predpisanih mejnih vrednoti. V Sloveniji na področju EMS velja uredba iz leta 1996, ki temelji na priporočilih Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (ICNIRP). Raziskave kažejo, da izpostavljenost EMS pod določenimi vrednostmi nima negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Slovenija je sicer še dodatno zaščitila najbolj občutljiva območja, ki sodijo v tako imenovano I. območje (bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...). Za to območje veljajo desetkrat strožje omejitve od priporočenih s smernicami ICNIRP.

Onesnaženost zraka v določenih predelih Londona presega dovoljeno mejo za do 50 odstotkov in ogroža zdravje ljudi. Nedavna raziskava je kot kritične predele britanske prestolnice ocenila Camden, Islington, the City, Lambeth in Westminster, opozarja pa na nevarnost preseganja dovoljene meje tudi v drugih predelih države.

Onesnažen zrak lahko pri izpostavljenih ljudeh povzroča vrtoglavico in pomanjkanje kisika, kot glavne krivce za onesnaženost pa raziskava navaja izpušne pline prevoznih sredstev.
www.dnevnik.si

Piše: Rok Kralj

Wangari Maathai, Nobelova nagrajenka za mir leta 2004, ustanoviteljica gibanja Zeleni pas (Green Belt Movement) in kenijska ministrica za okolje, je pred tridesetimi posadila sedem dreves, s čimer je sprožila obsežno gibanje, katerega pripadnice (v tem gibanju sodelujejo predvsem ženske, a tudi nekaj moških) so v tem obdobju posadile približno 30 milijonov dreves širom Kenije.
Norveški Odbor za podelitev Nobelovih nagrad je v letu 2004 s tem, ko je podelil Nobelovo nagrado za mir okoljevarstvenici, razširil razumevanje miru. Sporočilo odbora se je glasilo: ˝Če želimo miren svet, moramo z okoljem ravnati odgovorno, usmerjeno v trajnostni razvoj. Prav tako moramo pravično deliti naravne vire na lokalnem, državnem in globalnem nivoju.˝

V pripravi so dokumenti, ki bodo krojili kmetijsko politiko in razdelitev sredstev v obdobju 2007-2013! Ekološko kmetovanje je po besedah prioriteta, v dokumentih, ki so v pripravi, pa še vedno ne kaže, da bodo v to smer šla tudi dejanja.

Za naslednjih šest let gre! Bomo kaj spremenili, bomo res začrtali sveže, pogumnejše smernice in programe? Bomo podprli ekološke kmete in jim omogočili razvoj, da nam ekoživil ne bo treba uvažati in da šole ne bodo obupovale pri iskanju le-teh na domačem trgu? Bomo povedali, da je med integrirano pridelavo in ekološkim kmetijstvom za ocean velika razlika?

V Bruslju se danes začenja letna konferenca Evropske komisije Zeleni teden, ki je tokrat osredotočena na krepitev ukrepov, namenjenih omejevanju hitrega zmanjševanja biotske pestrosti. Do 2. junija bodo voditelji in strokovnjaki z vsega sveta obravnavali gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti zmanjševanja biotske raznovrstnosti in razpravljali o načinih zasuka tega trenda. Udeležence konference bo uvodoma nagovoril tudi evropski komisar za okolje Stavros Dimas.

Piše: Matjaž Turinek

Do zdaj se je dosti govorilo in špekuliralo o kvaliteti ekološko pridelane hrane, vendar do pred kratkim ni bilo možno z zagotovostjo trditi, da je boljša od konveniconalno pridelane. Dr. Alberta Velimirov iz Ludwig-Boltzmannovega inštituta za ekološko kmetijstvo in Dr. Werner Müller sta temu naredila konec. Naredila sta primerjalno študijo iz več kot 170 mednarodnih raziskav, v katerih so raziskovali kvaliteto živil. Na podlagi rezultatov te študije lahko prvič jasno govorimo o kvaliteti ekološko pridelanih živil. V študiji so bile zajete raziskave s kemično-analitičnim kot tudi integrativnim pristopom. Ocenjena je bila vsebinska sestava, ostanki snovi, integrativni kvalitativni parametri kot tudi učinki ekološkega kmetijstva na ljudi in živali. Nenazadnje so bili vključeni tudi senzorični testi: saj okusna hrana povišuje in izboljša tudi počutje.

Teden kemijske varnosti je medresorski projekt, katerega glavni namen je ozaveščanje javnosti na področju kemijske varnosti, da bi se preprečili škodljivi učinki kemikalij na zdravje človeka in na okolje tekom njihovega življenjskega kroga, to je med proizvodnjo, skladiščenjem, prevozom in uporabo kemikalij ter odstranjevanjem odpadkov. To je tudi eden izmed ciljev nove Mednarodne strategije ravnanja s kemikalijami (SAICM), ki je bila sprejeta v Dubaju na srečanju od 4. do 6. februarja 2006 in jo je podpisala tudi Slovenija. Povečevanje ozaveščenosti in izboljšanje komunikacije na področju kemijske varnosti je tudi eden izmed splošnih ciljev Nacionalnega programa za kemijsko varnost.

Piše: Matej

Zadnje analize pitne vode v Prekmurju kažejo že alarmantne rezultate. Prekoračene so že vse možne meje onesnaženosti. Onesnaženost je celo tako velika, po zadnjih raziskavah, da že meji na povečano možnost zbolevanja za rakom. Nitrati, težke kovine, gnojnica, kanalščina v pitni vodi so vsakodnevnica. Izgradnja centralnega vodovoda, kanalizacije, prepoved prekomernega gnojenja so le pobožne želje nas Prekmurcev.

Nekoč je živel mož, ki si je prizadevno postavljal dom. Hotel je, da bo njegov dom najlepši, najtoplejši, najdomačnejši na svetu. Nekdo je prišel k njemu prosit za pomoč, ker je gorel svet. Toda mož se je zanimal samo za svoj dom, ne za svet. Ko si je naposled uredil dom, je ugotovil, da nima planeta, kamor bi ga postavil.
Anthony de Mello

Na prvi pogled je videti, da smo ljudje gospodarji tega planeta, podložni so nam mineralni, rastlinski in živalski svet. V naravo posegamo po svoji volji in se ne menimo za posledice. Umazali smo reke in morja, rodovitno prst smo zapackali s kemikalijami, radioaktivnim sevanjem in smetmi, zrak smo zastrupili. Seznam udarcev, ki smo jih zadali Zemlji, je zastrašujoč in vsak dan daljši. V svoji objestni požrešnosti smo pozabili, da smo tudi sami del narave in da je Zemlja naš dom! Spomnimo se tega večkrat, ne le ob dnevu Zemlje.

Kaj počnemo z naravo?2
Nekateri največji problemi našega planeta oz. narave!

Prejšnji ponedeljek je v Unionski dvorani v Ljubljani potekala javna tribuna o podnebnih spremembah v okviru pobude Slovenija znižuje CO2. Pripravili so jo Britansko veleposlaništvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter British Council. Udeležilo se je je okoli 200 ljudi.

Govorci javne tribune so opisali procese, ki povzročajo segrevanje ozračja, poudarili nujnost blažitve posledic podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter izpostavili glavne vire ogljikovega dioksida, čigar izpusti največ prispevajo k nastanku tople grede.

Že v uvodnem nagovoru je minister za okolje in prostor Janez Podobnik poudaril, da so učinki podnebnih sprememb vidni in prepoznavni, tako, da se mora z njimi soočiti vsak posameznik. Častni gost tribune dr. Danilo Türk pa je med drugim poudaril tudi vlogo Združenih narodov v prizadevanjih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Britanski znanstvenik je predstavil avtomobil, ki porabi najmanj energije, saj naj bi z le 4,5 litri goriva bil sposoben prevoziti 12.875 kilometrov.

Petinštiridesetletni Andy Green je razvoju svojega izuma posvetil dve leti prostega časa in zanj porabil le nekaj manj kot 3000 evrov.

3,1 metra dolg, 0,6 metra širok in samo 30 kilogramov težak avtomobil je poimenoval TeamGreen. S svojim izumom se je že prijavil na tekmovanje, ki bo konec tega meseca v Franciji in na katerem bodo strokovnjaki odločali o tem, ali dejansko gre za avto z najmanjšo porabo na svetu ali ne.

Interdisciplinarno društvo za okolsko medicino IGUMED (Bergerstrasse 75, 79713 Bad Saeckingen - e-mail: igumed@gmg.d) je 9. oktobra 2002 izdalo dokument, » FREIBURGER APPEL«, ki so ga sestavili prakticirajoči zdravniki v zvezi s posledicami ELM sevanj, ki jih opažajo pri svojih pacientih. Dokument je strokovno in praktično podprt v toliki meri, da mu v merilih poštenosti in objektivnosti ni mogoče ugovarjati. Je ogledalo resničnega stanja in razvojne poti naše družbe. Slovenski prevod tega dokumenta je sledeč:

N.B.: Prevod je predvsem vsebinski, ponekod na račun slovenščine.

Bolezni, ki bi se lahko zaradi globalnega segrevanja precej razširile, bi lahko do konca stoletja samo v Afriki zahtevale življenja več kot 185 milijonov ljudi.

Iz organizacije Christian Aid so sporočili, da morajo razvite dežele nemudoma končati svojo odvisnost od fosilnih goriv in zagotoviti velike vsote sredstev za pomoč revnejšim deželam, s čimer bodo lahko preprečile najhujše vplive globalnega segrevanja in se preusmerile k ekološko prijaznejšim energijskim virom, kot so veter, sonce in valovi.

Strokovnjaki menijo, da bi bogatejše dežele morale prevzeti odgovornost in občutno zmanjšati emisije ogljikovega dioksida.

Avstrija in Slovenija imata velike potenciale na področju proizvodnje biomase in izrabe sončne energije. Državi že sodelujeta v okviru številnih čezmejnih programov, potreben pa je tudi nov zagon, je 17. maja v okviru Avstrijskih energetskih dnevov na celjskem sejmišču povedal vodja oddelka za mednarodno sodelovanje avstrijske energetske agencije Alois Geisslhofer. Na Avstrijske energetske dneve, ki se bodo končali v četrtek, se je sicer prijavilo 45 avstrijskih in 135 slovenskih podjetij.

Razdrobljenost in nepopolnost sodobne znanosti je mene in moje kolege z moskovske državne univerze Lomonosov (katere pooblaščenec sem) spodbudila k poskusu ustvarjanja sistemskega pogleda na dogajanja v živih sistemih, vključno s človeškim organizmom. Rezultat našega dela je opis skupnih lastnosti (zakonitosti, naravnih zakonov) živih sistemov, ki ga je iskalo veliko svetovnih veleumov skozi stoletja - od Aristotela, Kanta do sodobnikov.

Slovenija se je v okviru Kjotskega protokola zavezala do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšati za osem odstotkov glede na leto 1986. Eden od ukrepov za zmanjšanje emisij je tudi nadomeščanje dizelskih goriv in bencinov z biogorivi. Uvajanje biogoriv ima jasne okoljske cilje, hkrati pa sledi ekonomsko-socialnim programom, kot je program razvoja podeželja, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Po Podobnikovih besedah trg biogoriv zagotavlja kmetovalcem zanesljiv, predvsem pa dolgoročen in stalen vir prihodka. Poleg tega se v določenem segmentu zmanjšuje odvisnost Slovenije od uvoza naravnih virov, hkrati pa se odpirajo nova delovna mesta, predvsem v proizvodnji. Za pospešeno uvajanje biogoriv se zavzema tudi Evropska unija, ki je v ta namen sprejela vrsto predpisov. Eden takih je direktiva o spodbujanju uvajanja bioloških goriv za pogon motornih vozil. Slovenija naj bi začela biogoriva v motornih bencinih prodajati leta 2007.

Piše: Matjaž Turinek

Energija predstavlja enega izmed najbolj iskanih virov v današnjih modernih civilizacijah. Le kaj bi brez nje? Ne bi bilo transporta, televizije, luči, hrane, takorekoč večine pridobitev moderne civilizacije. Vendar prekomerna uporaba energije (predvsem fosilne) vodi k vedno bolj onesnaženemu okolju, vojnam ter neusmiljeni globalni trgovini. Prekomerna uporaba energije pa vodi tudi k veliki odvisnosti držav, predvsem takšnih kot je Slovenija, od dobaviteljev energije. Čeprav nam električne energije trenutno ne primanjkuje, se lahko v prihodnosti kaj hitro zgodi (predvsem ob nenehnem globalnem segrevanju), da bo prišlo do pomanjkanja površinske vode in s tem do pomanjkanja glavnega vira električne energije v Sloveniji.

Zadnji teden v mesecu maju je teden gozdov. V tem tednu po vsej Evropi potekajo številne akcije, ki so posvečene gozdovom. Glavna aktivnost, ki poteka v Sloveniji, je proces Nacionalni gozdni program. Šest desetin Slovenije pokriva gozd in smo po gozdnatosti tretja država v Evropski uniji. Slovenci smo skozi zgodovino ohranjali posebno pozoren odnos do gozda in narave, tako smo uspeli ohraniti ne samo lepe gozdove, temveč tudi visoko raven biotske pestrosti. Prav na račun gozdov Slovenija spada v sam vrh EU držav po deležu območij NATURA 2000.

Gozdovi varujejo naselja, prometno in drugo infrastrukturo, pa tudi kmetijska zemljišča. Zagotavljajo nam vodo, hrano, krmo, zdravilne rastline, gorivo in senco. Predstavljajo naravne vrednote, krajinsko pestrost pa tudi duhovne vrednote. Nudijo nam zdravo in prijetno bivalno okolje ter široke možnosti za rekreacijo in turizem. Omogočajo razvoj gospodarskih dejavnosti povezanih z gozdom in lesom, delovna mesta in zaposlovanje in zaslužek. Gozdni ekosistemi so vir biotske pestrosti. Blažijo klimatske spremembe in so pomemben ponor ogljika.

Kolesarski izlet po dolini reke Rižane v nedeljo, 21.maja 2006 start ob 10 uri iz Ankarana do izvira reke Rižane in nazaj do Ankarana je privabil kar 45 kolesarjev.

Za prvič je bila udeležba kar številna. Namen izleta je bilo prikazati edinstveno naravo ob reki Rižani in njeno neurejeno stanje, glede prostega dostopa do izlitja v morje. Gre za ureditev kolesarske, peš, romarske in učne poti ob reki Rižani od izvira do morja.

Znanstveniki skušajo ugotoviti, kaj je privedlo več sto delfinov, da so nasedli na priljubljeni turistični severni obali Zanzibarja.

Ena izmed možnosti, po mnenju morski biologov, so sonarji ameriške mornarice, ki bi lahko povzročili plavanje delfinov iz običajnih poti.

Narriman Juddawi, morski biolog z inštituta za morsko znanost na univerzi Dar es Sallam je pojasnil, da je živali nedvomno zmotil nek še neznan dejavnik, morda so bile, preden so nasedle v plitki vodi, celo zastrupljene.

Medtem ko so potencialno zastrupitev strokovnjaki že skorajda izključili, zdaj načrtujejo natančne analize glav nasedlih delfinov, na podlagi katerih bodo ugotovili, ali so smrt skoraj 400 delfinov dejansko povzročili sonarji ameriških vojaških ladij.