Piše: Rok Kralj

Curitiba je mesto v Braziliji, ki dokazuje, da je možen obstoj velikega sodobnega mesta, ki je hkrati prijazno do svojega prebivalstva in do okolja. Mesto ima 17 novih parkov, 150 km kolesarskih stez, veliko zelenja in izjemno učinkovit prometni režim ter sistem pobiranja smeti. Prebivalci Curitibe pravijo, da živijo v najboljšem mestu na svetu, njihovi sosedje pa jim v tem pritrjujejo. Curitiba je bilo nekoč povsem običajno hitro rastoče brazilsko mesto, v zadnjih petdesetih letih se je na primer mestno prebivalstvo povečalo s 150.000 na 1,6 milijona. Kaj je tako posebnega na tem mestu?

Mojster - prek Benjamina Crema (junij 2006)

Če bi ljudje lahko videli stanje sveta tako, kot ga vidimo Mi, Mojstri, bi bili začudeni, osupli in prestrašeni hkrati. Človeško razumevanje stanja na Zemlji je tako daleč od resničnosti, razumevanje prihodnosti pa je tako omejeno, da bi brez pomoči ljudje lahko le opazovali, kako planet propada in umira.

Danes je planet Zemlja v žalostnem in ogroženem stanju, pri čemer ga vsak dan še dodatno potiska proti robu. Mnogi glasovi opozarjajo na globalno segrevanje, mnogo pogledov je bilo izraženih, vendar pa tudi najbolj strašni scenariji zaostajajo za katastrofo, s katero se danes sooča svet. Le malo jih je, ki so prepoznali neposrednost grožnje in nujnost ukrepov za preprečitev katastrofe.

Kitajska vlada je v okviru kampanje za krepitev ozaveščanja o varčevanju energije nedavno razglasila dan brez avtomobilov, dvigal in klimatskih naprav. Enodnevna prepoved je veljala za vse javne uslužbence. Sektor javnih uslužbencev, v katerem je zaposlenih sedem milijonov ljudi, na leto na Kitajskem porabi porabi okoli pet odstotkov celotne električne energije na Kitajskem. Enak odstotek električne energije na leto porabijo tudi kitajski kmetje, ki jih je v državi 790 milijonov.
www.dnevnik.si

Piše: Vladimir Gajšek, IW

Ko sem prebral tokrat prirejeni prispevek – v prevodu Barbi - Gorivo iz konoplje, sem se vprašal tudi o spletni strani KONOPLJA.ORG, ki vsebuje informacije o konoplji in ostalih drogah, ko nekatere sporne teme govorijo o vzgoji konoplje, zakonih, povezanih z drogami, rekreacijski rabi konoplje, medicinski rabi konoplje in svetovnih vplivih vojne proti drogam - tukaj preberem, da vsebuje ob splošno razširjenem pojavu pohanja ta spletna stran KONOPLJA.ORG tudi različne članke, fotografije konoplje in povezave z drugimi spletnimi stranmi s podobno problematiko; seveda so informacije, o katerih lahko berem na spletnih straneh KONOPLJA.ORG, namenjene, kot je bilo zapisano, izključno izobraževalnemu namenu, saj KONOPLJA.ORG ne promovira uporabe konoplje ali katerekoli druge ilegalne ali legalne droge, zato pa KONOPLJA.ORG povrhu ne prevzema odgovornosti za načine uporabe informacij s te spletne strani.

Naraščajoce cene energije in vse bolj občutno spreminjanje podnebja opominjata, da se čas neučinkovite in neomejene rabe energije poslavlja. Znanja o tem, kako varčevati z energijo in jo izrabljati učinkoviteje oziroma kako motivirati in usposobiti uporabnike, da z energijo čimbolj smotrno ravnajo, so zato vse bolj iskana. O možnih rešitvah na to temo so sredi minulega tedna v Bistri govorili udeleženci konference z naslovom Trajnostno ravnanje z energijo v občinah in javni upravi.

The Independent, Martin Hickman, 29. maj

Embalaža je tista, ki bi lahko začela revolucijo. Prva biološko razgradljiva steklenica, ki so jo dali na prodajalne police v Veliki Britaniji, je povečala upanje, da bomo nekega dne le lahko nehali dodajati na goro plastične embalaže, ki se nabira tako nakupovalnih vozičkih in na odlagališčih.

Plastična steklenica za vodo, ki jo izdeluje novo, okolju zavezano podjetje Belu, je narejena iz koruze in se tako razgradi v domačem kompostu v nekaj mesecih. Njeno lansiranje je poskus zajezitve nenehnega naraščanja plastičnih ovojev, steklenic, krožnikov in drugih embalaž, ki močno ogrožajo odlagališča v Veliki Britaniji.

Piše: Matjaž Majerič - Matej

Temo odpiram z naslovom, kateri dobesedno pove življenje in kvaliteto Pomurcev. Zaradi problematike in čimbolj obsežega opisa problematike, bom temo opisoval postopno in po sklopih. Dolgo časa sem potreboval, v katero temo naj zapišem svoje misli. Končno sem ugotovil, da je morda rdeča nit ravno ta tema. Vsi sklopi se nanašajo ravno na ohranjanje narave in kvaliteto življenja! Sklope bom pisal v tem članku in vas vabim, da temu članku sledite!

Analiza kakovosti celinskih vodah v lanski kopalni sezoni je pokazala, da je v Sloveniji neustreznih polovica celinskih kopalnih voda, kar je 11,1 odstotka več kot predlani. Na morju pa se je kakovost kopalne vode zvišala, saj je bil neustrezen le en vzorec, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala predstavnica Agencije RS za okolje (ARSO) Mateja Poje.

Okoljevarstveniki so 5. junija 2006 na Trafalgar Squareu v Londonu na 34.000 metrov dolgo vrv obesili 4920 kosov različnih oblačil, s čimer so protestirali proti uporabi sušilnikov. Akcija je del prireditev ob svetovnem dnevu okolja, organizirala pa jo je britanska agencija za okolje, poroča ameriska tiskovna agencija AP.

Osebje agencije za okolje je ljudem, ki so se zbirali ob sušilni vrvi, delilo letake, s katerimi so se lahko pridružili tistim, ki hočejo spremeniti življenjski stil, ohranjati energijo, zmanjšati njeno porabo in omejiti onesnaževanje zraka z izpušnimi plini. Tudi material, ki so ga uporabili za akcijo, tako kovinske palice kot 24.000 ščipalk, bodo kasneje reciklirali.

Okoli 200 naravovarstvenikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske se bo tudi letos s tradicionalnimi ladjicami spustilo po reki Muri. Dvodnevni ekološki spust po Muri se bo začel danes ob 10. uri v avstrijskem Cmureku, končal pa v nedeljo v hrvaškem Novakovcu. Na otoku ljubezni v Ižakovcih bodo danes pripravili tudi javno tribuno o okoljskih problemih in hidroelektrarnah na Muri.

Piše: Marko Pogačnik

Zdravljenje Zemlje pravzaprav pomeni zdravljenje človekovega odnosa do Zemlje. Domala vse težave, ki pretresajo naše naravno okolje, izvirajo iz človekovega skrajno ozkega odnosa do Zemlje, oziroma do njenih vidnih in nevidnih razsežnosti.

Na primer namesto, da bi zaupali močem narave in sodelovali z njeno zavestjo pri zaščiti rastlin, se zanašamo na kemijo in s tem zastrupljamo prst in vodo. Namesto da bi sodelovali z bitji narave, ki usmerjajo delovanje elementov in se s tem na harmoničen način udeleževali energijskih pretokov, energijo, ki jo potrebujemo, še vedno na silo iztrgamo iz rek, vetrov, ali celo iz srčike atomov. Posledice gledamo okrog sebe v obliki ekoloških stisk in nesreč.

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Se tudi vam včasih zdi, da je pri eko-izdelkih v ceni ena ničla preveč?
Enako velja tudi za izdelke za diabetike in izdelke brez glutena.
Ali nas trgovci vlečejo za nos, ali je kriva država, ali proizvajalci služijo na naših potrebah?

Mogoče zveni paradoksalno, vendar je zdrava hrana postala tako draga prav zaradi tega, ker je konvencionalna ponudba postala tako poceni. Bolj razumljivo povedano, pred desetimi leti smo za živila plačevali veliko več kot danes. Na tisoče kemičnih dodatkov je omogočilo, da se hrano “naredi” veliko bolj poceni kot v časih.

Recenzijo knjige Jeana Zieglerja je pripravil Luc Guillorij

Dobro poznani aktivist in pisatelj Jean Ziegler je posebni poročevalec Združenih narodov o pravici do hrane in je ob tem višji profesor na Univerzi v Ženevi in na sorbonski univerzi v Parizu. Uči sociologijo in je napisal veliko knjig, vključno s knjigami o lakoti. V svoji knjigi L'Empire de la Honte (Imperij sramote) je pojasnil mehanizem, ki omogoča večnacionalnim združbam, da se obnašajo kot novi fevdalni vladarji in kako uporabljajo dolg kot orožje za množično uničevanje, da bi prisilili nacionalne vlade in njihovo prebivalstvo, da svojo neodvisnost in svobodo predajo bogatim delničarjem.

"Eu tenho cola, porque no tenho vida" - vdihujem lepilo, ker nimam življenja," je majhno dekle v Recifu, v Braziliji, dejalo Jeanu Ziglerju, ko je preučeval vpliv dolgov in lakote v tej državi. Resničnost lakote ali bolnih otrok brez upanja, prihodnosti, izobraževanja ali družinskega življenja lahko neposredno pripišemo zunanjemu dolgu države in njenim odnosom z bogatimi državami in večnacionalnimi posli, pravi Ziegler.

Ne glede na to, da je bilo vsaj dve tretjini svetovnih tropskih gozdov v zadnjih dveh desetletjih določenih za neko obliko ohranjanja narave, so danes skoraj vsi svetovni tropski gozdovi še vedno relativno nezaščiteni.

Študija o tropskih gozdovih, ki so jo izvedli raziskovalci iz mednarodne tropske organizacije, je zajemala osem milijard kvadratnih metrov tropskih gozdov, ki se raztezajo skozi 33 držav.

Najpogostejše besede, ki jih slišim od okoljevarstvenikov po svetu, so: "Najebal smo." Večina teh okoljevarstvenikov se s sredstvi, ki so jim na razpolago – natančneje, z legalnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, kar pomeni s sredstvi, ki so jim jih tisti, ki imajo moč, dovolili uporabljati, to pa pomeni s sredstvi, ki bodo konec koncev neučinkovita –, obupano bori in poskuša zaščititi nekatere predele zemlje, zaustaviti izdelavo ali izpuščanje strupov, ustaviti civilizirane ljudi, ki mučijo kako skupino rastlin ali živali. Včasih je njihov trud omejen na zaščito enega samega drevesa.

Takole John Osborne, izjemen aktivist in prijatelj, povzame razloge za svoje početje: "Ko stvari postajajo vedno bolj kaotične, hočem zagotoviti, da bo nekaj vrat ostalo odprtih. Če bodo grizliji še vedno živeli čez dvajset, trideset ali štirideset let, utegnejo živeti tudi še čez petdeset let. Če pa jih čez dvajset let ne bo več, bodo izginili za vedno."

A ne glede na to, kaj okoljevarstveniki počnejo, tudi največji napori ne zadostujejo. Hitro izgubljamo. Na vseh frontah. Tisti, ki imajo moč, brezobzirno uničujejo planet, a večine ljudi to ne skrbi.

Če sem iskren – nimam dosti upanja. A mislim, da je to dobro. Upanje je tisto, kar nas priklepa na sistem – na konglomerat ljudi, idej in idealov, ki povzroča uničenje Zemlje.

Strokovnjaki opozarjajo, da obstaja velika možnost, da bodo slavni kenijski levi izumrli zaradi ritualnih ubojev plemenskih bojevnikov, ki po zaščitenih parkih leve pobijajo zaradi družbenega položaja, ki ga pridobijo z ubojem živali.

Ugotovitve študije so takoj po objavi ovrgli člani plemena Masaji, ki naj bi bili v največji meri krivi za izginjanje levje populacije v državi.

Kot kaže študija, je število levov v Keniji danes tako zdesetkano, da bi vrsta v obdobju naslednjih nekaj let lahko popolnoma izginila. Po mnenju strokovnjakov s kalifornijske univerze, ki za izumiranje levov krivijo Masaje, so pojasnili, da se število pobojev mačk iz leta v leto veča, s tem pa se posredno pospešuje upad levje populacije.

Grški okoljski minister George Suflias je danes dejal, da bo grška vlada namenila 1,2 milijona evrov za zaščito glavate želve, ki spada med ogrožene in redke živalske vrste. S tem so se Atene uklonile sodbi Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu, ki je Grčijo že leta 2002 kritiziralo zaradi pomanjkljive zaščite glavatih želv, ki živijo predvsem v morskem naravnem parku ob grškem otoku Zakintos.

Piše: Matjaž Turinek

Lahko bi rekli, da so plastične vrečke danes najbolj prisoten znak potrošništva na svetu. Najdemo jih takorekoč vsepovsod. So lahke, »poceni« ter vodoodporne, kar jim daje še posebno praktičnost in uporabnost. Tako so postale nepogrešljiv del našega vsakdana po vsem svetu. Prve plastične vrečke so se pojavile na trgu leta 1957 v ZDA. Proti koncu šestdesetih so se plastične vrečke za smeti pojavljale po domovih in pločnikih po skoraj celem svetu. Vendar pa so komaj v sedemdesetih letih dokončno prevzele mesto papirnatih vrečk, ko je bil iznajden nov cenen postopek za pridobivanje posameznih plastičnih vrečk.

Dandanes so tako 4 od 5 prodanih vrečk standardne »T-majica« vrečke, ki izgledajo s svojima ročajema kot kratka majica. Zgodba teh vrečk se začne kot surova nafta, naravni plin ali drugi petrokemični derivati, ki so v tovarnah plastike pretvorjeni v verige vodika in ogljika, bolj znanih kot polimerji. Polietilen je nadalje toplotno obdelan in stisnjen v željeno obliko. Ko se le-ta ohladi, se strdi in se ga lahko splošči, zapre, preluknja ali pa potiska. Tipična plastična vrečka je težka le nekaj gramov in tudi njena debelina je majhna. Zakaj bi potem bil problem s temi vrečkami, se sprašujete?

Piše: Matjaž Turinek

Verjetno ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste primerjali cene ekoloških in konvencionalnih živil, pa naj si bo v trgovini ali pa na tržnici, ter ste ugotovili, da morate za ekološka živila včasih odšteti več denarja. Morda ste se tudi vprašali »le zakaj je temu tako?« Mar niso ekološka živila pridelana brez umetnih gnojil, škropiv ter drugih snovi, ki bi zahtevala visok finančni vložek kmeta?! Pravzaprav kmet samo poseje seme in nato počaka, da rastlina zraste ter jo proda, mar ne? Sliši se kot dober posel! Hmmm, samo tako enostavno pa spet ne more biti – nekako pa morajo pridelovalci ekološke hrane upravičiti višje cene. Kje se torej skriva razlika v ceni ekoloških in konvencionalnih živil? In, ali so ekološka živila res dražja od konvencionalnih?

Piše: Rok Kralj

Ogljikov dioksid (CO2) je plin, ki najbolj pripomore k pretiranemu segrevanju zemeljskega ozračja in s tem k vse številčnejšim naravnim nesrečam (suše, poplave, orkani, različne ujme). Ta plin nastaja predvsem pri gorenju fosilnih goriv (nafta, premog). Ob velikih številkah – človeštvo letno »pošlje« v atmosfero približno 23 milijard (vsak prebivalec planeta povprečno 3,8 tone) ogljikovega dioksida – se zdi, da smo kot posamezniki skoraj popolnoma nemočni. A vendarle ni čisto tako.

Ker vemo, da največ tega plina absorbirajo oceani (s svojimi mikroorganizmi) in gozdovi ter druge zelene površine, lahko nekaj malega naredimo že s sajenjem dreves in drugih zelenih rastlin. Povprečno 25 let staro drevo v enem letu absorbira približno 4 kg (nekatere vrste več, nekatere manj) ogljikovega dioksida. To je sicer majhna količina, če vemo, da povprečen avto toliko CO2 spusti v ozračje že po samo 25 kilometrih vožnje. A bolje malo kot nič.

Piše: Ranko Štingl

V pričujočem sestavku ne bom govoril o tem, kako se zdravo prehranjevati in kake metode uporabiti, da bomo pridelali ekološko in biološko neoporečno hrano. O tem je napisanih že na tisoče knjig in te same po sebi ne bodo prinesle zdrav način pridelave, seveda pa imajo edukativno vlogo. Kar nas zanima tukaj in zdaj je, kaj lahko naredimo, da bomo prišli do tega cilja, ki si ga verjamem vsi želimo, vsaj kot porabniki in razumske osebnosti.

Če se ozremo na svetovne razmere, vidimo, da je neusmiljena tržna bitka pripeljala do logike proizvesti več in ceneje za vsako ceno, tudi v kmetijstvu. Rezultat tega je totalno onesnaženje in popolnoma nove bolezni, pa tudi ponovni izbruh »starih«, porušitev ravnovesja, tako v naravi kot v družbi. Svetovnih razmer vsekakor ne moremo spremeniti v kratkem času, na dolgi rok pa z naraščanjem kritične mase osveščenih ljudi.

Slovenija se zaradi svoje strateške umeščenosti med jugovzhodno in osrednjo Evropo uvršča med države, preko katere poteka vedno večji delež nezakonite trgovine z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Prekupčevalci največ trgujejo z lovskimi trofejami medvedov, volkov, pa tudi s slonovino, pticami, koralami, orjaškimi vidrami, kaviarjem in plazilci, kot so kopenske želve, je za STA pojasnil državni sekretar z ministrstva za okolje in prostor Robert Bolješič.

Vseevropska informativna kampanja Eurocompact - Sodoben trend pranja perila povsod v Evropi, ki jo je v začetku leta sprožilo Mednarodno združenje za mila, detergente in izdelke za vzdrževanje, se danes začenja tudi v Sloveniji. Potrošnike bo vzpodbujala k uporabi za tretjino bolj zgoščenih pralnih praškov, označenih z logotipom Eurocompact, s katerimi bi se zmanjšal vnos kemikalij v okolje, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja projekta v Sloveniji Jaroslav Slonečko.