Raziskava norveških znanstvenikov je pokazala, da so veliki in vedno bolj pogosti gozdni požari v borealnih območjih (gozdna območja severnega temperaturnega pasu) glavni vzrok atmosferskega prenosa ogljikovih delcev na arktična območja, kjer pospešijo taljenje ledenikov in morskega ledu. Raziskava je pokazala še, da južne in vzhodne azijske antropogene emisije niso tako velik vir, kot je bilo sprva mišljeno. Potrebno pa je opozorilo, da bo globalno segrevanje privedlo do še več požarov v borealnih gozdovih.

Novo poročilo organizacije Friends of the Earth govori o preveliki uporabi potencialno nevarnih nanomaterialov v kremah za sončenje, kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego, ki so trenutno na trgu v Evropi in drugod. Ne samo, da ne obstaja neodvisna ocena varnosti in predpisa o teh delcih, priča smo celo vedno več znanstvenim dokazom, da so zelo strupeni.

Piše: Rok Kralj

V roke mi je prišla (bolje rečeno prejel sem jo preko spleta) izjemna, nedavno izšla, knjiga bivšega ameriškega podpredsednika in predsedniškega kandidata Ala Gora z naslovom Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth); s podnaslovom Planetarna nevarnost globalnega segrevanja in kaj v zvezi s tem lahko storimo.

Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema, pravi Gore, je tako tanka plast, da s svojim delovanjem lahko spremenimo njeno molekularno strukturo. In dejansko smo povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

GORIVO IZ KONOPLJE

»Če bi posadili samo 6% ZDA s pridelki biomase, kot npr. konopljo, bi pokrili potrebe po olju in plinu v vseh gospodinjstvih.«

Ali ste vedeli, da povprečen američan dela 33 od 40-ih delovnih ur samo za potrebe energije? Resnično, 80% življenjskih stroškov predstavlja energija (od priprave hrane, do goriva za avtomobile, tovarne, skladiščenje, do proizvodov ki jih kupimo). In 80% onesnaževanja našega okolja predstavlja fosilna energija. Ugotovili so, da je Amerika že izčrpala 80% svojih rezerv fosilnih goriv. Ali ni to napotek za katastrofo?

V Sloveniji se količina proizvedenih odpadkov ne povečuje več, vzporedno pa se povečuje učinkovitost snovne in energetske izrabe odpadkov, je 20. junija na novinarski konferenci ob robu mednarodnega posveta o sodobnem gospodarjenju z odpadki v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Pri tem je kot zgled dobre prakse energetske izrabe odpadkov navedel sežigalnico v Podklostru na Koroškem, kjer poteka sežiganje blata, kompostiranje in pridelava bioplina.

Zdravniki opozarjajo na vedno večjo okoljsko skrb onesnaževanja jezer in rek z zdravili preko splakovanja stranišč.

Raziskava, ki so jo opravili na Baylor University, je pokazala izsledke antidepresiva Prozac navzdol po reki iz naprave za čiščenje odplak v Texasu. Geološke raziskave ZDA so našle farmacevtske in druge organske kemijske proizvode v 80 odstotkih od 139 vzetih vzorcev iz 30 držav.

Piše: Marko Pogačnik

Ni dovolj, če si človek prizadeva pridelovati hrano tako, da posnema naravo. Ker narava ne uporablja kemičnih sredstev za "osebno" zaščito, naj bi jih človek tudi ne uporabljal. Ker narava ne vzreja monokultur, naj bi jih človek tudi ne.

Seveda je prav in potrebno, da se učimo od narave. Prav je, da iščemo njeno bližino. Ni pa dovolj. Narava je človeka vzgojila, da bi ustvarjalno posegel v njeno tkivo in da bi ji pomagal razvijati njeno raznolikost. Že v neolitiku nas je naučila vzgajati kulturne vrste žit in sadnega drevja in udomačiti živa

Piše: Marko Pogačnik

Zemlja ne bi mogla dihati kot živo bitje, če ne bi bila prepredena s tokovi življenjskih sil in energijkih centrov. Nič zavajanja: čeprav govorim o energijskih tokovih in centrih, nimam v mislih fizičnih pojavov. Življenje je pač preplet fizičnih in duhovnih razsežnosti. Zadnji čas je, da razumski človek neha trmariti in se oklepati materije kot edine resničnosti. Materija je čudovito sredstvo uresničenja, a bi ostala mrtva, če je ne bi v vsakem trenutku oživljale emocionalne, zavestne in duhovne sile.

Evropska unija bo morala v prihodnje narediti več, da bi izničili negativne vplive prometa na okolje in znižali porabo goriv, zato je Evropska komisija v danes objavljeni beli knjigi o prometni politiki predlagala več ukrepov. Med njimi so akcijski načrt za izboljšanje logistike pri prevozu tovora, inteligentni transportni sistemi, spodbujanje rečnega prometa in t.i. zelena vozila.

ČISTILA IN BARVE IZ KONOPLJE

»Ko čistimo naše domove s tradicionalnimi čistili, odstranjujemo organsko umazanijo, prah in olja z nerazgradljivimi kemikalijami; tistimi, ki jih vdihujemo, preden jih uporabimo in spustimo v naše oceane. In kaj je tukaj čistega?«

Zakaj uporabljamo čistila na bazi nafte? Ali so resnično boljša kot naravna čistila? Ali so cenovno ugodnejša? V večini primerov je odgovor negativen. Vsa čistila temeljijo na površinsko aktivnih snoveh ali »surfactant-ih« (ang.). Veliko sintetičnih površinsko aktivnih snovi je narejeno iz nafte ali drugih kemikalij. Naravno površinsko aktivne snovi iz rastlinskih olj lahko opravljajo isto nalogo enako dobro ali celo bolje kot površinsko aktivne snovi iz kemikalij. Nekateri proizvajalci kemično površinsko aktivnih snovi morajo plačevati za odpadne onesnažene vode, da zadovoljijo okoljevarstvene zahteve. Zakaj torej preprosto ne uporabimo naravna razgradljiva čistila?

Piše: Marko Pogačnik

Ljudje se množično navajamo na stanje odtujenosti. Živimo v stanovanjskih soseskah popolnoma odvisni od dovajanja vode, hrane in energije. Zrak, ki ga dihamo, in sončna svetloba postajata zadnji vir človekovega neposrednega stika z naravo.

Na ta način postajamo strašno ranljivi. Preveč smo odvisni od vnanjih dejavnikov. Če pride do najmanjših motenj napajanja z energijo, se znajdemo na robu krize. Niti ne pomislimo več na možnost, da bi bil lahko vir vsega dobrega znotraj Zemlje in da je potrebno varovati tudi pokrajine, ki niso kdo ve kako darežljive s sadovi življenja, so pa varuhinje energijskih izvirov, iz katerih se življenje napaja. Puščave, pustinje in močvare zagotavljajo avtonomne, od zunanjih dejavnikov neodvisne vire življenjskih sil.

Z vidika neomejenega širjenja civilizacije, se puščave zdijo čista potrata prostora. Neuporabne so za poljedelstvo, za naseljevanje, celo za turizem se jih komaj da vnovčiti. Tokratno Minuto za Zemljo pišem nemudoma po vrnitvi iz PalestineIzraela, iz pokrajine ob Mrtvem morju. Gre za potencirano puščavsko okolje. Mrtvo morje samo je puščava, saj je tako slano, da v njem ne zdrži nobeno živo bitje. Poleg tega je obrobljeno s skalno puščavo, ki je do živih bitij skrajno negostoljubna.

Okrogla miza o morju v Kopru je pritegnila 15 poslušalcev in novinarje Primorskih novic.
Od vladnih organov MOPE je prišel z okoljskega ministrstva mag. Mitja Bricelj.
Okrogla miza je trajala od 11 do 14 ure. Vsak je imel veliko povedati o našem odnosu do morja ki je skrb zbujajoč. Z mag. Mitjo Bricljem smo se zmenili, da mu pošljemo sklepe okrogle mize in da jih bo posredoval naprej. Prav tako se bo mag. Mitja Bricelj dogovoril z medresorsko delovno skupino za tretji pomol, da se v roku meseca dni sestanemo.
Ustanavlja se Fundacija Histria, ki bo skrbela za zavarovanje naravne in kulturne dediščine Istre, morja in sonaravnega razvoja mesta in podeželja in okoljske pismenosti.
Če se želi kdo včlaniti in ali nam pomagati pri ustanavljanju, je dobrodošel
( info in več informacij : varstvonarave@hotmail.com ).

Lep pozdrav Vsem GPR

Združenje Zelena Primorska
David Stepan
varstvonarave@hotmail.com
tel.: 031 568 752
http://www.geocities.com/sznslovenije/index.html

in član Gibanja za pravičnost in razvoj iz Kopra

Varovanje voda s spodbujanjem okolju prijaznih pralnih sredstev in čistil

Društvo Štorklja iz Maribora je, zraven svojih rednih dejavnosti s področja preventive zdravja nosečnic in družinskih članov, v zadnjih letih zelo aktivno tudi na področju okoljevarstva. Tudi v letu 2006 nadaljujemo svoje programe varovanja okolja in s polno paro izvajamo projekt Varovanje voda s spodbujanjem okolju prijaznih pralnih sredstev in čistil (OPPSiČ).

Projekt temelji na rezultatih uspešnega projekta OTROKOM IN ZEMLJI PRIJAZNE PLENICE izvedenega v okviru DRP I. Round UNDP/GEF 2003, ki so pokazali, da v Sloveniji 98% ljudi uporablja konvencionalna pralna sredstva in čistila. Razlog za to je v nepoznavanju drugih možnosti in vpliva posameznika na varovanje voda.

Piše: Deborah Kaufman in Alan Snitow

ZDA - 22. marca 2006 obeležujemo Svetovni dan vode, slovesni dogodek mednarodnega značaja, za katerega praznovanje so se dogovorili pred dobrim desetletjem na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju. To je dan za ponovitev zastrašujočih številk:

" več kot milijarda ljudi na planetu nima dostopa do čiste vode,
" skoraj 2 milijardi ljudi nima urejene primerne kanalizacije in sanitarij,
" vsako minuto umazana voda ubije dva otroka.

Ta srce parajoča statistika doma, s podobami žejnih otrok, pritiska na nas in krepi svarila o bodočih vojnah za vodo ter o prihajajoči vodni krizi.
Vse to je res, na nek način. Kot mnoga podobna strašljiva opozorila in podobe, je ta statistika oblikovana tako, da bi izzvala usmiljenje ter nekritičen in množičen odgovor: ker so stvari tako slabe, se združimo, da bi si skupaj priskrbeli vodo in sanitarije.

Združenje Zelena Primorska :
prireja : ¨ Okroglo mizo o morju – ¨ Morje potrebuje naš glas ¨, ki bo v Kopru v sredo na poletni solsticij – najdaljši dan v letu - 21.junija 2006 ob 11 : 00 v kavarni Loggia, Titov trg 1 ob stolni cerkvi.

Globalen zločin s kemijo v atmosferi

Sliši se kot neverjetna grozljivka. Najnovejše raziskave pa so potrdile, da v okviru projekta spuščajo avioni ZDA tudi v Evropi v nebo nevarno aluminijevo zmes. Oblaki kemije naj bi zemeljsko atmosfero ohladili in sanirali sloj ozona. Stranski učinek je nepredvidljiva škoda za zdravje in okolje!

Že nekaj stotisoč ljudi je opazovalo sledeče dogajanje. Pet do petnajst avionov križari tako preko podeželja kot preko mest v višini 6000 m. Kar se prvi trenutek zdijo črte kondenzirane vlage, pri daljšem opazovanju zbudi pomisleke. Črte kondenzne vlage, ki jih zarišejo avioni kot ogromno mrežo na nebo, se tudi po nekaj minutah ne porazgubijo. Pri tem se pogosto vidi kondenzat, razporejen podobno kot verižica biserov, ki se včasih preoblikuje v kapljičaste oblike. Počasi, a vztrajno se širijo trakovi kondenzirane vlage ali kapljice približno 30 do 60 minut in pri tem oblikujejo gosto oblakom podobno maso, ki izgleda kot na nebu v peno stolčeno mleko. Kar najprej izgleda kot trakovi kondenzne vlage, se vedno bolj preoblikuje v zavese megle. Po dveh do petih urah prekriva tisto področje neba, v katerem so prej križarili avioni, difuzen sloj megle in oblakov. Zanimivo je, da ostanejo v tej mlečni brozgi prvotni trakovi še čez nekaj ur prepoznavni kot bele vrvi. V tem času križarijo avioni v grobem vzorcu šahovske plošče še vedno preko neba, dokler se ne izgubijo v vedno gostejši sparini.

Pridite na demonstracije proti gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu Kdaj: sobota 1. julija 2006 ob 10.30 Kje: Trst, pomol Audace (nasproti glavnega tržaškega trga Piazza dell'Unita d'Italia), kjer se bomo odločno izrekli proti. Pridite s svojimi barkami, čolni, jadrnicami ali peš.

Slovenija ne sodi neposredno v skupino držav, ki se soočajo s hudimi sušami in širjenjem puščav. Kljub temu pa je pojav degradacije tal, ki je tesno povezan s sušo in netrajnostnim gospodarjenjem tal, v Sloveniji zaskrbljujoč, je 16. junija 2006 na predstavitvi konvencije proti širjenju puščav in degradaciji tal (UNCCD) pojasnila Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje (ARSO). Zato je ključno, da se Slovenija aktivno pridruži prizadevanjem 179 pogodbenicam UNCCD, je dodala.

V prostorih občine Ig je 9. junija 2006 minister za okolje in prostor Janez Podobnik podpisal sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje, s čimer je ministrstvo za prevzelo vodilno vlogo pri ustanovitvi parka, ki ga namerava razglasiti do poletja 2008. S Podobnikom so sporazum podpisali župani petih občin bodočega parka - mestne občine Ljubljana, občin Ig, Škofljica, Borovnica in Vrhnika.

Piše: Helena Prosenc

BIOLOŠKA TVEGANJA IN DEJAVNIKI

Biološka tveganja delimo na makrobiološka in mikrobiološka. K makrobiološkim tveganjem se štejejo prisotnost mrčesa, ki ne predstavlja tako velikega tveganja, saj živilo že organoleptično ni sprejemljivo. Veliko večji problem povzroča mikrobiološko tveganje, saj posredno ali neposredno resno ogroža zdravje uporabnika. Neposredni vplivi nastanejo, ko mikrobi ali njihovi presnovki, ki se tvorijo v organizmu, po zaužitju kontaminiranega živila povzročijo okužbo. Posredni vplivi nastopijo zaradi zaužitja strupov, ki jih bakterije ali glive tvorijo v živilu predhodno.

Nadaljevanje in konec misli...

6. Turizem

Pomurje je s svojimi količinami zdravilne termalne vode edinstveno v Sloveniji. Po številu termalnih kopališč verjetno na število prebivalstva spadamo v sam evropski vrh. Z vlaganjem v kvaliteto termalnih kopališč se je turistična ponudba močno povečala. Imamo pa še velike rezerve na področju ponudbe vinskih cest, izgradnje kolesarskih in sprehajalnih poti! Obstaja velika ponudba trženja domačih proizvodov, katere bi z večjim turizmom lahko izkoristli!

Piše: Tina Gajšek

Pa smo odšli nasproti viziji obnove sožitja in enosti med človekom, naravo in živalmi. Obiskali smo Kmetijo usmiljenja in Gabrijelin sklad v bližini Würzburga v Nemčiji. In poleg tega, da smo se spominjali na eni strani trpljenja in mučnega okrutnega ravnanja z živalmi, pa smo tudi našli iskajajoči izgubljeni raj za živali. Poučno, ker smo dosti zvedeli o naravi, ki nas obdaja, senzibilno, ker smo jo tudi začutili in upajoče, ker se je porodila želja, da bi se takšno ravnanje razširilo po vsem našem planetu.

Živali žrejo, človek jé.
Živali žlampajo, človek pije.

Človek si je izmislil druge izraze za njih kot za sebe za isto dejavnost. Zakaj tako? Kljub temu, da je človek edinstven, ki mu v vesolju ni para in kljub temu, da ga je Bog postavil za gospodarja rastlinstva in živali, še ne pomeni, da ima pravico izkoriščati za potešitev svojega ega vse kar mu pride pod roko. Zakaj smo se razdvojili, zakaj postavili meje med njimi in nami.