Edini ljudje, ki menijo da lahko ekološka pridelava hrane nahrani celotni svet so utopični hipiji, histerične mame in posamezni kmetje intuziasti. Ali res?

Pravzaprav ne! Vedno večje stevilo vodilnih v "agrobiznisu", agronomov, ekoloških znanstvenikov in mednarodnih ekspertov verjame, da preobrat v ekološko kjmetijstvo v večjem merilu, ne bi le povecalo svetovnih zalog hrane, temveč je to edini načini da izbrišemo lakoto iz planeta.

Evropa je prevzela pobudo za omejitev nevarnih kemikalij v elektronskih napravah, sprejeta je bila zakonodaja imenovana RoHS (Restriction of Hazardous Substances). Tej potezi je sledila Kitajska, ki je tudi sprejela podobne zakone, kot del igre na trgu. Vpliv se bo po vsej verjetnosti razširil tudi na ZDA, kjer bodo prisiljeni slediti potezam omenjenih velesil.
Kitajska se podobno kot EU osredotoča v zakonu, na šest nevarnih snovi, predvsem težke kovine: kadmij, svinec, merkurij, šestvalentni krom, kot tudi zaviralci gorenja PBB in PBDE.

Glavni način pregleda bodo oznake, ki morajo obvezno biti natisnjene na izdelku oz na priloženi dokumentaciji. Zeleni e z dvema puščicama, ki lovita druga drugo je znak, da je oprema prosta omenjenih strupenih substanc. Oranžna oznaka pa kaže na obdobje, koliko časa je naprava "okoljsko prijazna." Številka v krogu nam pove koliko časa lahko uporabljamo napravo, ne da bi nam škodila, zaradi nevarnih snovi v napravi sami. Sama oznaka bo morda vodila tudi v izdelovanje in porabo izdelkov, ki bodo imeli daljši življenski čas in bodo s tem manj obremenjevali okolje.

Ob viharju, ki je pred dnevi vihral prek severne Evrope, gotovo nismo mogli mimo misli o tem, kako se nad nas vrača naš neprimeren odnos do narave. Verjetno ste tudi vi razmišljali, kako se začenjajo uresničevati črne napovedi o učinkih globalnega segrevanja, in o tem, kako jih preprečiti. Pri tem ne moremo mimo naslednjih manj poznanih, a toliko pomembnejših vidikov.

29. novembra 2006 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) objavila poročilo z naslovom ŽIVINOREJA – NAJVEČJA NEVARNOST ZA OKOLJE

Ukrepi nujno potrebni, v katerem beremo: Glede na novo poročilo, (…), ustvarja živinorejski sektor več emisij toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor. Prav tako je glavni vzrok degradacije zemlje in vode. In naprej: Te razprave so vključevale tudi bistveno nevarnost za zdravje ljudi, povezano s hitro rastjo živinorejskega sektorja, saj bolezni živali vedno bolj vplivajo tudi na ljudi (…).

Ob vse pogostejših pozivih okoljskih strokovnjakov k nujnemu odzivu na podnebne spremembe se s težavami ob letošnji mili zimi v Evropi poleg žičnicarjev že soočajo tudi druge gospodarske panoge. V Petrolu beležijo manjšo prodajo kurilnega olja in plina, Intersport je do letošnjih razprodaj prodal manj smuči kot leto prej, z izpadom prihodka pa se srečujejo zimske vzdrževalne službe. Nadpovprečno topla zima in pomanjkanje padavin pa vplivajo tudi na kmetijstvo.

Ekstremne vremenske razmere predstavljajo za rastline stres in odzivnost rastlin je lahko precej različna, pravi vodja službe za poljedelstvo, vrtnarstvo in pridelovanje krme pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) Dusica Majer.

Akcija v zvezi s klimatskimi spremembami

Prvi del velike akcije proti klimatskim spremembam, ki jih ustvarjamo ljudje, se bo zgodil na dan 1. februarja 2007. Skupina okolju prijaznih aktivistov L'Alliance pour la Planete (www.lalliance.fr) poziva ljudi, da osvobodimo planet Zemljo vsaj za pet minut - naj Zemlja počiva!
V ta namen prosijo vse ljudi na Zemlji, da 1. februarja med 19.55 in 20.00 pogasnemo vse luči.

To ni namenjeno samo varčevanju energije, s tem namreč v svet dajemo sporočilo, ki bo privabilo politike in voditelje. Čas je zanje, da napravijo akcijo in se pričnejo izogibati preveliki potrošnji energije. V času teh 5 minut bomo pomagali planetu k počitku - 5 minut ni veliko in nas ne bo nič stalo. Pomembno pa je, da dajemo to izjavo pred javnimi volitvami.

Zaradi močno povečanega povpraševanja po ekološko pridelani hrani se praznijo police drugod po Evropi. V Nemčiji se vsak teden odpre ena trgovina s ekološko pridelano hrano in ponudba zaostaja za povpraševanjem, zato morajo iskati ponudbo drugod po Evropi in tujini. Prazne police s ekološko pridelano zelenjavo in sadjem so vsakodnevni pojav.

Ogromnim terenskim vozilom (Sports Utility Vehicle - SUV), ki so postala sinonim za potratni ameriški način življenja, skupaj z bivanjem v raztegnjenih predmestjih, se pišejo slabši časi. Visoke cene nafte ter vedno večja osveščenost o globalnih spremembah sta vzrok, da se čez lužo vedno manj ljudi odloča za takšne avtomobile. (Pri nas seveda capljamo nekaj korakov za njimi in so velika terenska vozila še vedno del slovenskih neuresničenih potrošniskih sanj.) Potrošniki si vse bolj želijo vozila z manjšo porabo ter bolj prijazna okolju.

Po celotni zemeljski obli se rojevajo novi pogledi na naravo in pridelovanje hrane. Pridelava hrane je ena večjih ustvarjalcev toplogrednih plinov a hkrati tudi eno pomembnejsih področij, kjer lahko dosežemo največje pozitivne spremembe. Nekateri kmetje po svetu so se odlocili, da dajo svoji zemlji nekoliko počitka. V konvencionalni pridelavi je pomembno, da se zemljo čim bolj zorje, zmelje in zdrobi, da lažje prodrejo vanjo zrak, voda, gnojila in korenine rastlin. V modernem kmetijstvu pa se počasi uveljavlja nova praksa, t.i ohranitveno oranje, kjer manj intenzivna strojna obdelava zemlje, ohranjuje rodovitnost zemlje, poveča profit in biotsko pestrost v prsti. Kar je še več pa je, kot trdijo znanstveniki iz Kalifornije, da pomaga zmanjševati izpuste toplogrednih plinov.

Nafto-pijoči avtomobili navsezadnje niso tako pomemben dejavnik, pri globalnem segrevanju, kot so to ogromne količine mesa, ki jih požre človestvo. Vsak od nas lahko oblaži klimatske spremembe tako, da postane vegan, to se mnogo bolj pozna, kot nakup novega avta, ki porabi manj bencina.

Raziskovalci na Univerzi v Cikagu so izračunali realtivni odtis standardne veganske diete v primerjavi s tipišno mesnojedo dieto; od proizvodnje do procesiranja, distribucije, kuhanja in porabe. Povprečni mesojedec je odgovoren z svojim načinom prehrane za 1.5 tone več CO2 vsako leto kot standardni vegan. Za primerjavo: z zamenjavo avta z ekološko bolj prijaznim pa lahko prihranite največ 1 tono CO2 na leto.

Dokler sile industrijske revolucije in razsvetljenstva vsiljujejo propagando vecne rasti, ki zanemarja zakone fizike in resničnost prenaseljenosti, do takrat je svetovno prizadevanje za trajnost korak zadaj v doseganju javnosti.

Pred kratkim je združenje Scientific American (SA) izdalo poročilo, kako rešiti krizo klimatskih sprememb in ostalih ekoloških problemov. Kot ponavadi se usmerja na dodatno rast tehnologije in gospodarstva, kot na rešitev svetovnih problemov. Pri tem ne omenja problema rasti prebivalstva. Koncept rasti ostaja sveto nedotaknjen.

Z začetkom januarja 2007 zahteva zakonodaja od proizvajalcev vozil, da sprejmejo vse letnike izrabljenih avtov nazaj v reciklažo. “Direktiva Konec življenske dobe vozila” (The End of Life Vehicles directive), ki je pred tem zahtevala, da proizvajalci sprejmejo le avtomobile narejene po letu 2002, se je v 2007 razširila na vozila proizvedena kateregakoli leta. Direktiva je odgovor na padec cen rabljenega železa. Pred tem so deponije plačevale za rabljena vozila, sedaj pa srejemajo izrabljena vozila zastonj. Posledica tega je bilo povecano stevilo zavrženih avtov v okolju. Direktiva si je zadala za cilj 80 % reciklažo sprejetih vozil. Omenjena novica je znak, da Evropa dela posamezne korake v smeri trajnostnega razvoja.

V poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) je poudarjeno, da stalno in naglo urbano širjenje ogroža evropska okoljska, socialna in gospodarska ravnovesja.

V poročilu ‘Urbano širjenje v Evropi – zapostavljeni izziv’ je prikazano, da številne okoljske probleme v Evropi povzroča naglo širjenje urbanih območij. Globalno gospodarstvo, mednarodne prometne mreže, številne socialne, gospodarske in demografske spremembe in razlike pri načrtovanju nacionalnih zakonodaj so nekateri od glavnih dejavnikov sprememb v urbanem okolju. V poročilu je poudarjena nujnost politike na ravni EU, ki bo usklajevala in nadzirala načrtovanje.

Novejša raziskava, ki so jo izvedli na Imperial College v Londonu, kaže pomembno povezavo med ekološkim znanjem, odnosom in obnašanjem ter osebno dobrobitjo.

Matthew Mellen je preko internetne raziskave izvedel študijo na 700 anonimnih posameznikih. Analiziral je stopnjo ekološke ozaveščenosti in "ekološkega obnasanja" (npr. v kolikšni meri prednjači kolesarjenje oziroma pešačenje, napram vožnji z avtomobilom). Ankentiranci so podali izjave o njihovem osebnostnem zadovoljstvu, razvoju in socialnem stanju.

Zadnje raziskave Evropske skupnosti so pokazale, da ekološko pridelana hrana vsebuje več hranil in je zato tudi bolj zdrava kot hrana, ki je pridelana na konvencionalni način.

Evropski komisar za znanost in razvoj, Janez Potočnik, je dejal: »Kvaliteta hrane in njena varnost sta glavna skrb prebivalcev EU, zato je zadovoljujoče videti tako pozitivne rezultate raziskav.«

Je katastrofa pred vrati? Po dolgi in popolni ignoranci globalnega segrevanja ozračja zdaj mediji kar tekmujejo, kdo bo "naslikal" bolj temno, bolj katastrofično podobo sveta. Seveda je orkan, ki te dni pustoši po Evropi, resnično vreden naše pozornosti. A vprašanje je kakšne?

Piše: Anton Komat

Tisoče sintetičnih kemikalij, ki so do zadnjega kotička zapolnile sodobni svet, jemljemo kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar je pač sestavni del napredka. Napredka? Toda ali je vse bolj množično zastrupljanje prebivalstva napredek? Ali je napredek dejstvo, da je sedanja populacija najbolj bolna v vsej zgodovini človeštva?

Porazno sliko izostri podatek, da je danes nemogoče napisati učbenik fiziologije človeka, saj ne žive več referenčni osebki, ki bi to omogočali. To pišejo resni raziskovalci. Številne sprva čudežno učinkovite in nepogrešljive kemikalije so se kasneje izkazale kot izjemno nevarne našemu zdravju. Spomnimo se le na DDT in druge pesticide, na izolacijska sredstva na osnovi azbesta, na barvila, ki vsebujejo svinec, ali pa na polivinilne plastične mase. Vprašajmo se torej, kje so danes ljudje, ki so nam takrat zagotavljali, da je vse popolnoma varno in pod nadzorom? Kje je njihova vest, da o njihovi odgovornosti za umiranje in trpljenje tisočev sploh ne govorimo. Kje bodo jutri tisti, ki nam danes zagotavljajo isto? Ponujam jim stavo, če danes nimajo prav, jutri izgube vse premoženje! Prepričan sem, da bodo takoj uporabili previdnostno načelo, ki ga sedaj ignorirajo!

Na tisoče arov raznolikega in izjemno pomembnega močvirskega območja v osrednjem delu Južne Amerike je kupila britanska okoljevarstvena organizacija in ga tako rešila pred uničenjem.

Svetovni zemljiški sklad (World Land Trust) je v sodelovanju s Paragvarjsko okoljevarstveno organizacijo Guyra, katere osrednji cilj je zaščita divjih ptic, kupil obširna območja v pokrajini Pantanal, v severnem delu Paragvaja.

Piše: Martina Gajšek
Nedelja, Maj 14, 2006

Sedim na trati pred študentskimi domovi v Ljubljani in pišem. Pišem o doživetju na Planinci in o življenju teh ljudi, ki bivajo na tem koščku zemlje. Zanimivo je o nečem pisati, kar se je dogajalo v čisto drugačnem okolju, kjer se sedaj nahajam. Razlike se čutijo na vsakem koraku, razliko v okolju čutim skoraj tako kot se razlikuje svet puščave med svetom tropskega gozda. Vsega kar se je dogajalo v tistih 4 urah je nemogoče opisati. Vprašanja so se kar deževala iz nas, na katere je naša voditeljica posestva Planinca sicer odgovarjala, a ni več vedela komu naj prej odgovori.

Ja, težko je odgovarjati vsem naenkrat, vsi smo želeli dobiti takoj jasne, natančne odgovore. A na koncu smo bili vsi potešeni. Z semeni v rokah, z zaužitimi rastlinami v želodčkih, ki so rastle na njihovi zemlji, ki so šle prek njihovih pridnih rok, smo se ob mraku poslovili in strinjali, da je tukaj lepo. Lepo je slišati, da so se nekje zbrali ljudje, ki so iz zapuščenega ozemlja naredili to, kar je danes videti. Letos mineva 10 leto od njihove realizacije tega projekta, čeprav so njegove zasnove bile zarisane v njihovih misli že mnogo prej. Pred davnimi časi...

Avtorji: Nada Odar, Martina Gajšek, Katerina Vovk

Ali tržne potrebe oporekajo temeljnim vrednotam ekološkega kmetijstva?
Od egoizma k bratstvu

Graziano Ganzit je kot namestnik predsednika APROBIO predstavil temo z naslovom Zakoni gospodarstva in predstavljiva utopija biološkega gibanja, ki jo je učvrstil z besedami »od egoizma k bratstvu«. Opomnil nas je, da je do degeneracije družbe danes vsekakor v pretežni meri pripomogel ravno egoizem družbe in posameznika. Poleg močne pozornosti, ki jo danes somišljeniki namenjamo okoljskemu vidiku je vzporedno potrebno vzpostaviti tudi socialno ekonomijo, ki vodi predvsem k bratstvu med ljudmi.

Evropska komisija je v Bruslju predstavila velikopotezni načrt za vzdržno, zanesljivo in konkurenčno energetsko politiko Evropske unije, ki naj bi temeljila na dveh stebrih: na boju proti segrevanju ozračja ter zmanjševanju odvisnosti od uvoza nafte in plina. Največ prahu je med državami članicami dvignila napoved okrepljenega boja proti energetskim kartelom oziroma predlog za popolno ločevanje dejavnosti proizvodnje energije od njene distribucije.

Stari računalniki izgledajo neškodljivi, a lahko vsebujejo mnogo strupenih snovi. Predvideva se, da bo do leta 2010 v smeteh končalo 100 milijonov telefonov in 300 milijonov osebnih računalnikov. Večina teh vsebuje strupeno mešanico snovi, kot so svinec, živo srebro in arzen. Trenutno veliko teh odpadkov, ponavadi nezakonito, konča na odlagališčih povsod po svetu, še posebno pa v državah v razvoju.

ZDA so ostro zavrnile načrtovane dajatve na izpušne pline za letala v Evropi. Vodja ameriških pogajalcev John Byerly je pred začetkom pogajanj o čezatlantskem letalskem prometu v Bruslju posvaril pred odločitvijo, ki bi tuje letalske družbe prisilila v zmanjšanje izpustov. "Če bo EU svoj sistem trgovanja z izpusti razširila na tuje letalske družbe, bo s tem tvegala hud spor," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Byerly.

Evropska komisija medtem ščiti namere EU. Kot je povedala tiskovna predstavnica evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa, so bruseljski pravniki stanje natančno preverili in ugotovili, da evropski načrt ni v neskladju z mednarodnimi sporazumi.

Vlada se je seznanila tudi s strokovnim poročilom o čezmejnih vplivih za načrtovana plinska terminala, v katerem so strokovnjaki opredelili kategorije čezmejnih vplivov in ocenili njihovo škodljivost. Kot je povedal Starman, iz poročila izhaja, da so čezmejni vplivi plinskega terminala na morju v vseh obravnavanih segmentih bistveni oz. tudi uničujoči, zaradi česar vlada izgradnjo in delovanje tega terminala ocenjuje kot nesprejemljivo. Čezmejni vplivi plinskega terminala v Zavljah pa so v večini obravnavanih segmentov bistveni oz. tudi uničujoči in zato je izgradnja in obratovanje tudi tega terminala ocenjena kot nesprejemljiva.