Ko si zaljubljen v ljubezen, takrat še nisi ljubezen, ampak se z njo na nek način le sebično ukvarjaš.

To ni oseba to je sila, celote, ki se ne da zgrabiti ne posedovati in pridobiti tudi z zaljubljenostjo ne, temveč le s čistimi brezpogojno nesebičnimi tem osnovam v sedaj zvestim življenjem in deli.

Kajti nismo poklicali biti zaljubljeni temveč rasti k temu, edino to omogoči biti to.

Kadar v to gledamo, nočemo pa z rastjo k temu vse bolj to postajati, ostanemo pri videzu, zraven tega ohranjamo svoje, mali jaz t.j. delček sebičnosti, torej hočemo to imeti, kar je ovira k temu, to postati, takšni pa ne moremo dajati brezpogojne ljubezni vsem in tja kamor spada.

Ta svet je paleta od resničnih poštenih prizadevanj, pa vse do najbolj nizkotnih stvari, ki jih je sposoben človek.

Svoboda iz narave.

Vsak je rad svoboden v tem kaj dela, čeprav v njem svoboda življenje in naravnanost, niso v skladu s prvobitnim.

Lastne sile, ki jih zaradi tega zapravlja in zlorablja, ga zasužnjujejo.

Lepota življenja in bitij, ki je v raznolikosti v vseh, pa je le v njihovi rasti k resničnemu Božjemu namenu.
Od koderkoli.

Ko zjutraj vstaneš, premisli, kakšno razpoloženje duha in srca hočeš tisti dan pokazati med delom in v odnosu do ljudi, s katerimi boš prišel v stik.

IZŽAREVAJ radost, ljubezen, mir in zaupanje. Naj se to vidi na tvojem obrazu. Skleni, da boš tako preživel ves dan.

Zdaj pa stopi k ogledalu in ugotovi, če lahko na svoj obraz, usta, v oči in držo prikličeš vsa našteta čustva. Ugotovi, kako se počutiš navznoter. Ugotovi, kakšen je tvoj zunanji videz.

Človek ima samo eno temeljno nalogo in to je razodeti Božjo bit, zato ga tudi ne more osrečiti nič drugega.

Čeprav to nalogo zapusti, ostaja to edini temelj zaradi česa je ustvarjen.

Dokler se ne vrne k tej nalogi, hrepeni vseeno k temu, skozi zunanje stvari in upe v to ali ono iluzijo kar pa ga nikoli ne izpolni.

Tako življenje je podobno drami, sreča in veselje v njem, pa je kot navdušenje nevednega otroka, ki je edino zaradi nevednosti, ob vsem tem, kaj padel svet nudi, nekaj časa lahko srečen.

Zdravje ustvarjamo vsak dan ves čas in to moramo početi zavestno. Ravno tako kot tudi razsvetljenje ni enkratni dogodek, dosegljiv le super-ljudem, se tudi zdravje ne zgodi zunaj skupnosti. Zahteva zavestno povezavo med umom, telesom in duhom, povezavo med posameznikom, drugimi ljudmi in vesoljstvom.

Zdravljenje je, tako kot duhovnost, stalni proces, kar nam razkrivajo mnoge zgodbe z Vzhoda.

V eni od zgodb, ki jo je povedal Jack Kornfield – psiholog in učitelj meditacije notranjega uvida – se zenovski menih vzpenja na goro, odločen, da bo našel razsvetljenje ali pa bo umrl. Na poti sreča starega modreca s težko culo. Menih ga povpraša, če se spozna na razsvetljenje. Starec, ki je v resnici Buda modrosti, spusti culo na tla. Menih v trenutku postane razsvetljen.

Na to ali nam te besede pomagajo, da odgovor, ali je vse dojeto in uporabljeno na pravi osnovi ali ni.

In te osnove, vsekakor noben sam ne more postaviti, enostavno na tej osnovi živi ali je ali ni.

Preden se vrnem v ne bit, ali sem izpolnil vse, za kaj sem bil postavljen v bivanje.

Znana je legenda o možu, ki se je izgubil v puščavi in je umiral od žeje. S težavo se je vlekel naprej, dokler ni prišel do zapuščene hiše. Pred podirajočo se, zapuščeno, od vremena močno načeto bajto, brez šip, je stal vodnjak z ročno črpalko (štirno).

Mož se je privlekel do njega in začel mrzlično črpati. A iz vodnjaka ni pritekla niti kapljica vode. Šele potem je zraven njega opazil zamašen vrč, na njem pa sporočilo:

Iz česar so zrak, zemlja, zelišča in kamni, vse to je del našega telesa. Znova se moramo učiti, biti to, kar smo, v sebi čutiti in odkrivati raznolikosti tega bogastva. Wakan Tanka, Velika skrivnost, uči rastline in živali, kaj naj počno.

Podobnost v naravi je raznolika. Kako različne so že ptice. Nekatere gradijo gnezda, druge pa ne. Mnoge živali živijo po luknjah v zemlji, druge v votlinah, spet druge v grmovju. Druge spet nimajo prebivališča. Celo živali iste vrste - dva jelena, dve sovi - se obnašajo različno. Veliko rastlin sem pozorno opazoval. Listi rastline, ki rastejo na istem steblu , niso povsem enaki drug drugemu.

Vse je spremenljivo in mine, vendar stalni pokazatelj,
ki je na poti življenja s tabo venomer,
ko greš naprej je ta, ali si naredil prav ali ne.

Če si naredil prav. se tudi preteklost pravilno neškodljivo briše.

Ali se res celostno zavedaš,
da si s svojimi dejanji in deli ustvarjaš svet prihodnosti.