Večina vetrnega potenciala je na območjih z visokim tveganjem umeščanja
Slovenija je pri rabi vetrne energije med evropskimi državami popolnoma na repu. Manj vetrnic ima le Malta, ki nima nobene. Pogoji pri nas niso najboljši, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo nameravajo izkoristiti potencial, ki je na voljo.

Lani smo v Evropski uniji iz obnovljivih virov energije proizvedli rekordnih 44 odstotkov vse elektrike. Velik delež je prispeval veter, ki je prvič v zgodovini proizvedel več elektrike kot zemeljski plin in drugič v zgodovini več kot premog. Tudi na svetovni ravni se prav vetrna energija lahko pohvali z največjo rastjo, navaja poročilo organizacije Ember, ki deluje kot neodvisen energetski možganski trust.

Razpad prelomne točke, ki bi Evropo pahnila v mraz, že med leti 2037 in 2064?
Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote.

Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Organizacija Greenpeace je pripravila poročilo z naslovom 'Prekinjena povezava', v katerem so analizirali kar 990 linij med 45 evropskimi mesti. Ugotovili so, da je le 114 povezav direktnih. Za 305 povezav so ugotovili, da bi bila med destinacijama mogoča direktna povezava, a ta ne obstaja. Potniki morajo zato prestopati in tako izgubljajo čas.

Nova študija kaže, da bi lahko sistem tokov v Atlantskem oceanu, ki vpliva na vreme in podnebje po vsem svetu, propadel že med letoma 2037 in 2064, kar bi pomenilo svetovno katastrofo. Podnebje na celinah ob oceanu bi se popolnoma spremenilo.

Več znanstvenih študij je v zadnjih letih pokazalo, da bi se lahko sistem "atlantske meridionalne cirkulacije", katere del je tudi Zalivski tok, zaradi višjih temperatur oceanov in motenj v slanosti, ki so posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, sesul, navaja CNN.

Rekorden vročinski val na Antarktiki skrbi in bega znanstvenike. Trenutno bi moral biti najhladnejši kraj na Zemlji precej hladnejši tudi po temperaturah. A živo srebro se je tam povzpelo za več deset stopinj Celzija višje, kot bi pričakovali v tem času. To vzbuja skrb, kaj to pomeni za antarktično celino in kakšne posledice bi lahko imel ta nenavaden vročinski val.

Temperature od sredine julija so se nad nekaterimi deli Antarktike povzpele do več kot 10 stopinj Celzija nad normalo in neobičajen vročinski val bi se lahko nadaljeval tudi v prvi polovici avgusta, poroča CNN. Najnovejši podatki kažejo, da so visoke temperature v delih vzhodne Antarktike, kjer vladajo najbolj nenormalne razmere, še višje. V krajih, kjer je živo srebro običajno med -50 in in -60 stopinj Celzija, je zdaj to bližje -25  do -30 stopinj Celzija.

Nova študija kaže, da se zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov naš planet vrti počasneje. Ker se Zemlja vrti počasneje, se podaljšuje dolžina dneva. To pa stopnjuje učinke podnebnih sprememb.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. V njej so dokazali, da taljenje polarnih ledenih pokrovov upočasnjuje Zemljino rotacijo. Voda iz staljenih ledenih plošč z Grenlandije in Antarktike namreč povzroča večjo maso okoli ekvatorja.

V luči prometne situacije, ki predvsem poleti postane nevzdržna tako za ljudi kot za okolje, Umanotera in društvo Focus predstavljata alternative obstoječemu sistemu mobilnosti. V spletni zbirki dobrih praks blaženja podnebnih sprememb je prikazanih več dobrih praks s področja mobilnosti, ki so na kratko opisane tudi v nadaljevanju.

Mnogi se v času poletnih počitnic odpravijo na morje, v gore ali kam drugam na dopust. A do izbrane destinacije pogosto vodijo prepolne (avto)ceste. Frustracijo, ki izhaja iz trenutnega sistema mobilnosti, še toliko bolj občutijo tisti, ki se na dnevni ravni vozijo z avtom v službo.

V novem projektu Podnebni meni, ki smo ga začeli v juniju 2024, je v ospredju vprašanje hrane. Hrana, ki jo jemo - način njene proizvodnje in potrošnje - povzroča ogromno škodo našemu planetu. Svetovna prehrambna veriga je za energetiko drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb, poleg tega največ prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, onesnaženju vode in tal ter krčenju gozdov.

V Sloveniji kmetijstvo povzroči okrog 10 % nacionalnih emisij toplogrednih plinov. Emisije iz kmetijstva se le počasi zmanjšujejo in otežujejo doseganje nacionalnih podnebnih ciljev. Hkrati pa podnebne spremembe vse bolj ogrožajo kmetijsko pridelavo in zmanjšujejo varnost oskrbe s hrano.

Okrogla miza o vlogi žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu
Družba bi z okrepljeno vlogo žensk v zelenem prehodu in bolj dostopnim energetskim sektorjem pridobila v vseh pogledih. Potrebne so strukturne spremembe, sprememba miselnosti, pa tudi povezovanje tehnične in družbene dimenzije energije. Energija je namreč osnovna pravica vseh. Potrebno je zagotoviti univerzalen dostop in skozi demokratično upravljanje zagotoviti, da energetski sistem ne poglablja neenakosti.

To je nekaj izmed poudarkov okrogle mize “Pravični prehod: vloga žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu”, na kateri so na povabilo okoljske organizacije sodelovale sogovornice, ki poznajo in raziskujejo področje energetike z različnih vidikov.

Letošnji svetovni dan boja proti širjenju puščav in degradaciji tal je osredotočen na prihodnost upravljanja zemljišč. Vsako sekundo se degradira za štiri nogometna igrišča zdrave zemlje oz. 100 milijonov hektarjev na leto, opozarjajo Združeni narodi (ZN).

Svetovni dan boja proti širjenju puščav poteka pod geslom Združeni za zemljo: Naša zapuščina. Naša prihodnost. S tem geslom želijo pri ZN mobilizirati vse dele družbe v podporo trajnostnemu upravljanju zemljišč, so navedli na spletni strani.

Danes je Svet za okolje EU po napeti zadnji razpravi končno sprejel uredbo o obnovi narave (Nature restoration law), kar predstavlja zadnji korak v procesu, da ta dolgo pričakovani predlog postane uredba.

Rezultat je velika zmaga za evropsko naravo, podnebne ukrepe, državljane in prihodnost.

Države članice so izpolnile svoje zaveze in z večino 20 držav, ki predstavljajo 66,07 % prebivalstva, je bila uredba uradno sprejeta, zahvaljujoč zadnjemu trenutku, ko je avstrijska ministrica za okolje Leonore Gewessler spremenila stališče svoje države in zaščitila zakon.

Letošnji požari so bili manjši le od tistih v letih 2020 in 2019
Znanstveniki EU-ja so sporočili, da je bilo zaradi junijskih požarov v arktičnem krogu v ozračje izpuščenih več milijonov ton ogljika. Večina požarov je bila v severni ruski republiki Saha, kažejo podatki Copernicusa.

Portal Euronews poroča, da se sezonski požari premikajo vse bolj proti severu, saj podnebne spremembe povzročajo dvig temperatur na Arktiki. Požari pri tem v ozračje izpuščajo toplogredne pline.

Energetski sektor je eden najmanj spolno raznolikih sektorjev. Na ravni Evropske unije je le 24 % zaposlenih v energetskem sektorju žensk, medtem ko ženske v Sloveniji predstavljajo le 15 % vseh zaposlenih v energetiki (Indeks enakosti spolov v EU). Ženske so premalo zastopane v procesih odločanja in v vodstvenih strukturah energetskih podjetij, so manj plačane in težje napredujejo.

Prvo v nizu usposabljanj za razumevanje vprašanj in prepoznavanje vzorcev na področju enakosti spolov v energetiki so zato v okoljski organizaciji Focus posvetili energetskim podjetjem, v okviru projekta EUWES pa bodo sledila še usposabljanja in delavnice za javne uslužbence, raziskovalne organizacije in dijakinje.

Ni vse tako, kot se zdi - Papirna embalaža za stik z živili kot nov poskus zelenega zavajanja
Saj vsi poznamo to dilemo kajne? Nič hudega sluteč naročimo kavo za na pot, na papirnatem lončku pa straši grafika želvice in napis: Plastika v proizvodu. 

Od kod sedaj ta plastika? Kam naj sploh odvržem ta lonček? Sodi med papir, embalažo ali kar mešane komunalne odpadke? Ja, teh dilem je danes na vsakem koraku čedalje več. Tudi mi, ki se imamo za odpadkovne strokovnjake, redno naletimo na odpadek, ki ga ne znamo kategorizirati. 

Večkratna okoljska, gospodarska in družbena kriza našega stalno spreminjajočega se sveta preizkuša zmogljivost naše družbe, da bi zagotovili demokratično sodelovanje, zgradili politično zaupanje in ustvarili družbeno soglasje. A težave se niso pojavile čez noč: v zadnjih dvajsetih letih smo bili priča vse večji javni podpori populističnih akterjev, kar je povzročilo demokratično recesijo.

Zato moramo spodbujati demokracijo, ki bi zagotovila, da se vsi državljani počutijo zastopane in se lahko učinkovito odločajo o svoji skupni prihodnosti. Raziskovalni EU projekt INCITE-DEM, v katerem sodeluje tudi slovenska okoljska organizacija tudi Focus, je namenjen prav krepitvi vključevanja državljanov in državljanske angažiranosti.

Svetovni dan rinfuzeg, ki smo ga obeležili 16. junija. To je dan, ko po vsem svetu še posebej spodbujamo nakupe z lastno embalažo. Ekologi brez meja vam ob tem predstavljamo možnosti nakupovanja brez embalaže in druge trajnostne cukrčke, ki jih ponujajo v trgovinah SPAR - več o tem smo pred kratkim predstavili v Vodniku za trajnostno nakupovanje. Morda vam bo kakšna praksa v navdih za spremembo navad, ki bodo koristile okolju. 

Alfa in omega preprečevanja nastajanja odpadkov je dobro načrtovanje, še posebej, če želimo, da čim manj hrane roma v smeti. Najprej preverimo, kaj nam ostaja na policah shrambe in hladilnika, nato sestavimo tedenski jedilnik, ki je osnova za pripravo nakupovalnega seznama.

Številne pomanjkljivosti pri izvajanju SUP Direktive: Na trgu še vedno precej prepovedanih plastičnih izdelkov
Ekologi brez meja ob letošnjem dnevu Zemlje, ki v ospredje postavlja plastično onesnaževanje, predstavljajo rezultate preverjanja implementacije Direktive (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje v Sloveniji.

Direktiva je ob sprejetju pred petimi leti pomenila prelomnico na področju zmanjševanja plastičnega onesnaževanja, z raziskavo pa so ugotovili stanje izvajanja v praksi in pripravili priporočila za izboljšave za doseganje zastavljenih ciljev.

Nova pravila igre - a z vrzelmi
Z namenom preprečevanja korporativnih zlorab, kot je bil na primer izliv nafte REPSOL leta 2022 v Peruju, so ministri EU glasovali za. S tem so dokončno potrdili Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD).

To predstavlja pomemben korak k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, ki je posledica korporativnih zlorab. Zakonodaja bo vplivala na deležnike v celotnih globalnih vrednostnih verigah - vključno z upravičenci, kot so delavci in delavke, kmetje, in dobavitelji. Ti so pogoste žrtve zlorabe moči s strani močnih korporacij, ki ostajajo nekaznovane.

Ekologi brez meja kot del koalicije Right to Repair Europe, ki predstavlja več kot 140 organizacij v 24 evropskih državah, skupaj slavimo Predlog Direktive evropskega parlamenta in sveta o skupnih pravilih za spodbujanje popravil blaga, ki napoveduje boljšo dostopnost in cenovno ugodna popravila za določene izdelke.

Intenzivna kampanja zagovornikov pravice do popravila je trajala leta in končno obrodila sadove. Pozdravljamo pravila o “razumnih” cenah za originalne dele kot tudi prepoved različnih praks proizvajalcev, ki preprečujejo neodvisno popravilo, združljivost delov ter ponovno uporabo že uporabljenih rezervnih delov.

Ker so evropske volitve tik pred vrati, predvolilne kampanje pa v polnem teku, vam spodaj pošiljamo gradiva, ki so vam lahko v pomoč pri pripravi oddaj, soočenj, zapisov in drugih prispevkov glede volitev v naslednjih dobrih dveh tednih. Vabljeni, da jih pri svojem delu uporabljate in tako prispevate k motiviranju ljudi k udeležbi na evropskih volitvah, ki so z vidika trajnostnega razvoja najpomembnejše.

Nahajamo se v odločilnih trenutkih zgodovine, ko se zdi, da podpora naprednim podnebnim in okoljskim politikam upada, zato je še toliko pomembneje, da se volitev 9. junija udeležimo v čim večjem številu ter od bodočih evropskih poslancev zahtevamo ambicioznejše podnebne in okoljske politike na ravni EU.

Evropske volitve 2024: Ali bo EU šla po poti napredne okoljske politike?
Ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb je na Umanoterini razpravi odzvanjalo sporočilo o pomembnosti prihajajočih evropskih volitev za področje okolja in trajnostnega razvoja naše družbe. Kar 80 odstotkov zakonodaje na področju okolja se namreč sprejme na ravni EU.

Da smo na točki preloma, je udeležence razprave v uvodnih besedah opozorila tudi direktorica Umanotere Gaja Brecelj, ki je poudarila, da bodo “letošnje evropske volitve odločile, ali bo EU šla po poti napredne okoljske politike in ali jo bo pospešila, kot bi bilo potrebno." Zato je še kako pomembno, da se jih udeležimo v čim večjem številu.

Vse prevečkrat se odgovornost za okolju prijaznejše ravnanje prelaga na končne uporabnike, opozarjajo Ekologi brez meja. A vsaj, ko govorimo o nakupovalnih navadah, je veliko odvisno tudi od same ponudbe in tega, kako sami trgovci potrošnikom olajšajo bolj trajnostne izbire.

Prav to so si za enega od ciljev v okviru trajnostne strategije zastavili v Spar Slovenija, kjer so ob svetovnem dnevu Zemlje pripravili vodnik za trajnostno nakupovanje. In eden od korakov k spreminjanju navad je tudi umik brezplačnih plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo.

V Avstriji naj bi v nekaj desetletjih izginili ledeniki
Avstrijski ledeniki bodo v nekaj desetletjih praktično izginili, sta v petek v Salzburgu opozorila Avstrijska planinska zveza (ÖAV) in Inštitut za geografijo in prostorske raziskave univerze v Gradcu.

Povprečno se je namreč v zadnjem letu vseh 93 opazovanih ledenikov umaknilo za 23,9 metra, kar je rekordna vrednost, poročajo tuje tiskovne agencije.