Popravljali smo oblačila, pohištvo, kolesa … in naš odnos do stvari
Projekt Krožne skupnosti (Communities go circular) nam je bil od vsega začetka pisan na kožo. Smo namreč strastni zagovorniki popravil, ki so res krasen primer podaljševanja življenjske dobe izdelkov in s tem odmik od nastanka odpadka. V 24 mesecih partnerstva s Knofom, hrvaškima Zeleno akcijo in Zeleno Istro ter italijanskim Zero Waste Italy smo ustvarili kar nekaj krasnih zgodb.

Mednarodna konferenca o popravilih
Se še spomnite dogodka v Slovenskih Konjicah, ko smo letno zero waste srečanje združili z mednarodno konferenco o popravilih? Takrat smo predstavili celo vrsto dobrih praks, opozorili na pomanjkljivosti in sklenili, da je treba popravila spraviti v vsako slovensko vas.

Okoljske organizacije - Zelena Istra in Zelena Akcija iz Hrvaške, Ekologi brez meja in KNOF iz Slovenije ter Zero Waste Italija iz Italije - smo v okviru projekta Communities Go Circular skupaj pripravile priročnik „Zaženimo ponovno uporabo - Smernice za spodbujanje skupnostnih projektov ponovne uporabe“.

Priročnik je namenjen skupnostnim pobudam, nevladnim organizacijam in lokalnim odločevalcem, ki želijo vzpostaviti ali okrepiti projekte ponovne uporabe v svojih skupnostih. Priročnik, ki je bil ustvarjen kot navdih in vodilo, ponuja praktične korake za začetek pobud za ponovno uporabo in izpostavlja uspešne primere organizacij, vključenih v projekt Communities Go Circular.

Prehod na obnovljive vire energije mora biti vključujoč in strateško voden
Organizacije PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Focus, društvo za sonaraven razvoj in IPoP - Inštitut za politike prostora, ki delujejo na področju energetskih in prostorskih politik ter pravnega varstva okolja, so na posvetu “Pravično do energije sonca in vetra” predstavile spletni Vodnik do energije vetra in sonca in izsledke študije o možnostih za premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji.

Podnebne spremembe in skupne EU zaveze narekujejo državam članicam pospešen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije (OVE). V Evropski uniji so v lanskem letu OVE dosegli rekordni, 44-odstotni delež proizvodnje električne energije. Od tega so sončne in vetrne elektrarne zagotovile 27 % električne energije, kar je bilo največje letno povečanje zmogljivosti doslej.

Pregled NEPN-ov: ključni dokumenti držav članic še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Koalicija nevladnih organizacij v novem poročilu Mind the NECP Gap ugotavlja, da trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic Evropske unije ne zadostujejo ne samo za doseg zavez iz Pariškega sporazuma, ampak tudi za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030.

Zadnja verzija slovenskega NEPN-a, ki še ni bil oddan Evropski komisiji, vsebuje nekaj izboljšav, vendar pa napredek kazi ohranitev spodbud za fosilna goriva.

Ljudem moramo zagotoviti možnost aktivnega sodelovanja pri preoblikovanju energetskega sistema
Letošnja 9. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti, ki jo organizirata Umanotera in Focus, je bila posvečena energetski preobrazbi in razmisleku, kako naj bo ta zastavljena po meri ljudi.

Energetska preobrazba predstavlja enega ključnih izzivov današnjega časa. Izvedena bo morala biti na način, da bo zagotovila energetsko preskrbljenost prebivalstva in obenem učinkovito naslovila zaostrujočo se podnebno in ekološko krizo. Pogosto se poskuša ta dva cilja prikazati kot nezdružljiva, a na konferenci predstavljeni primeri iz prakse kažejo, da temu ni tako.

»100 % reciklirana plastenka« - ali verjamete tej navedbi na izdelku?
Na Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da je trditev »100 % reciklirana plastenka« zavajajoča. Zakaj? Večina potrošnikov, ki kupi takšne plastenke, je prepričana, da gre za trajnostno embalažo.

Hkrati takšna trditev potrošnike navaja k misli, da je plastenke mogoče reciklirati v neskončnost in da so v resnici narejene samo iz reciklata Pa je to res?

Ekologi brez meja obeležujejo 10. obletnico programa zero waste v Sloveniji. Na slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki slovenskih občin, komunalnih podjetij, turistični ponudniki in razvojni partnerji, so predstavili dosežke preteklega dela, nagovoril pa jih je tudi znanstveni koordinator Zero Waste Europe, Enzo Favoino. 

Zero waste gibanje, ki v Evropi povezuje že več kot 470 lokalnih skupnosti, je gonilo krožnega gospodarstva. Nastalo je iz protisežigalniških zahtev po ohranjanju virov brez ogrožanja zdravja ekosistemov in ljudi.

Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution, so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Ko se je ciklon Boris sredi septembra pomikal nad srednjo Evropo, je Avstriji, Češki, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški prinesel rekordne količine padavin. Močno deževje je majhne potoke spremenilo v divje reke, obsežne poplave so uničile domove, umrlo pa je več kot dvajset ljudi.

Evropska komisija (EK) je predlagala enoletni zamik pri ključnem zakonu o dobavnih verigah - Uredbi EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Če bodo poslanci Evropskega parlamenta in ministri v Svetu EU to potezo EK potrdili, bo po njenih lastnih študijah uničenih 2.300 kvadratnih kilometrov gozdov. To bo povzročilo 49 megaton emisij toplogrednih plinov, kar je enakovredno emisijam 18 milijonov avtomobilov.   

Leta 2023 je naš planet vsako minuto izgubil za skoraj 10 nogometnih igrišč kritično pomembnega gozda. Vzrok je jasen - gonilna sila uničevanja svetovnih gozdov je industrijsko kmetijstvo. Evropska unija s porabo govedine, soje, palmovega olja, usnja, gume in lesa, uvoženega iz žarišč krčenja gozdov, kot sta Brazilija in Indonezija, nosi velik del krivde.

Objavljena nova Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu
“Teme Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom nismo izbrali naključno,” je ob pričetku včerajšnjega dogodka izpostavila Umanotera. Skrajni čas je namreč, da razumemo, da po eni strani podnebna kriza ni le okoljsko vprašanje, temveč ima posledice za vse nas, po drugi strani pa da podnebna politika, ki ne upošteva ali celo povečuje naraščajoče družbene neenakosti, ne more biti uspešna.

Na dogodku je bila med drugim prvič predstavljena Umanoterina študija o ekonomskih ter ogljičnih neenakostih v Sloveniji in svetu, katere sporočilo je jasno: planet gori, onesnaževalna elita pa priliva olje na ogenj.

Več kot nujno slovo od fosilnih virov energije in prehod na obnovljive vire energije slonita tudi na izkoriščanju potenciala vetra.

Ker se v Sloveniji na področju uvajanja vetrne energije soočamo z velikimi izzivi, so bile na webinarju okoljske organizacije Focus za navdih predstavljene tri uspešne vetrne zgodbe iz Avstrije, Belgije in Češke. Gre za primere dobrih praks transparentne komunikacije in doslednega vključevanja različnih akterjev, predvsem lokalnih skupnosti, kar so elementi, ki bi jih morali zasledovati pri uvajanju vetrne energije tudi v Sloveniji.

Pobude: slovenska semena
KAKO POSPEŠITI OHRANITEV SLOVENSKIH SEMEN S SPODBUJANJEM AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA OB POMOČI STROKOVNJAKOV KIS IN MKGP   

Združenje Ekoci s partnerji in sodelujočimi NVO, Samooskrbni.net, Ognjič in Semenjalnico skupaj s naprednimi strokovnjaki in aktivisti ter somišljeniki vseslovenskega  gibanja za povečanje samooskrbe in ohranjanja slovenskih  semen OSKRBIMO SLOVENIJO - ŠTAFETA SEMEN  skrbno spremljamo ukrepe delovanja MKGP in vladnih inštitucij, ki delujejo na področju prehranske varnosti, ki je čedalje bolj pomembna v času spremenjenih podnebnih in geopolitičnih sprememb.

Zakon o varstvu okolja, naš krovni okoljski dokument, je trenutno v javni obravnavi s temeljito prenovo (ZVO-3). Na žalost spet brez obrazložitve sprememb, tako da nam ne ostane drugega kot pozorna primerjava s trenutno veljavno različico (ZVO-2).

Za nas je bistvena vrzel, da se še ne loteva popravkov sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO), saj ministrstvo čaka na odločitev Sodišča EU. Pričakujemo ga še ta mesec, ne glede na odločitev pa potem sledijo popravki v osnutku zakona. Saga, ki se je začela z embalažo, se tako nadaljuje, presenečenj je lahko še precej.

V preteklem letu je bilo sprejetih več spodbudnih ukrepov na evropski ravni, ki so začrtali, kako bo z (zanemarjenimi) popravili v prihodnje.

Dajejo odlično osnovo, a ostaja še ogromno rezerv, da bi popravila lahko res zaživela. Da bi si uredili misli, smo pripravili dokument s stališči, ki orisuje tako pomanjkljivosti evropske ureditve, kot vidike, na katere bomo morali biti pozorni pri prenosu v Slovenijo.

.... popravljamo stvari!

Ena izmed aktivnosti projekta Krožnih skupnosti (Communities go Circular) je bila preveriti, kakšen odnos imamo do popravil ter predvsem, kaj so tisti dejavniki ki nas za popravilo motivirajo ali pa nas od njih odvračajo.

Anketa o popravilih - 2024
Anketni vprašalnik je bil odprt od sredine maja do sredine julija, dostopen pa v spletni obliki. Po svojih kanalih smo ga distribuirali vsi partnerji projekta, za pomoč pri tem pa prosili tudi partnerske organizacije. Skupaj je vprašalnik v celoti izpolnilo 779 udeležencev, od tega 209 (26,82 %) v slovenskem, 148 v hrvaškem (18,99 %), 396 v italijanskem (50,83 %) in 26 v angleškem jeziku (3,33 %).

Podnebju prijaznejši dogodki - izšel video z napotki
»Vsak večji dogodek je en res velik, čudovit praznik. Še večji praznik pa postane, če po njem ostanejo zgolj lepi spomini.« (Cene Prevc, ambasador trajnosti, Planica 2023 FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju)

Umanotera je ob zaključku poletja, ki ga je po vsej Sloveniji zaznamovalo stotine dogodkov, od lokalnih do prestižnih mednarodnih, objavila video o organizaciji podnebju prijaznejših dogodkov.

Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Amazonijo je lani prizadela uničujoča suša, opustošili so jo tudi gozdni požari. A gre za trend, ki traja že dlje časa. Amazonski pragozd pa se vedno težje opomore od suše, poudarjajo znanstveniki. Raziskovalci so vedno bolj zaskrbljeni, da se pljuča sveta približujejo točki preloma, ko ne bo več vrnitve.

Večina vetrnega potenciala je na območjih z visokim tveganjem umeščanja
Slovenija je pri rabi vetrne energije med evropskimi državami popolnoma na repu. Manj vetrnic ima le Malta, ki nima nobene. Pogoji pri nas niso najboljši, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo nameravajo izkoristiti potencial, ki je na voljo.

Lani smo v Evropski uniji iz obnovljivih virov energije proizvedli rekordnih 44 odstotkov vse elektrike. Velik delež je prispeval veter, ki je prvič v zgodovini proizvedel več elektrike kot zemeljski plin in drugič v zgodovini več kot premog. Tudi na svetovni ravni se prav vetrna energija lahko pohvali z največjo rastjo, navaja poročilo organizacije Ember, ki deluje kot neodvisen energetski možganski trust.

Razpad prelomne točke, ki bi Evropo pahnila v mraz, že med leti 2037 in 2064?
Nova raziskava prvič napoveduje obdobje, v katerem bi lahko prišlo do razpada zalivskega toka. Zalivski tok služi prenosu toplejše vode in padavin z ekvatorja proti severnemu polu. Ta tok prenaša toplo morsko vodo iz ekvatorialnega dela Atlantika mimo Karibov, nato na poti proti Evropi odda zelo veliko toplote.

Posredno ogreva zlasti severno in zahodno Evropo. Posledice njegovega razpada bi bile za Evropo zato katastrofalne, znanstveniki pa so prvič napovedali, kdaj bi se to lahko zgodilo. In napoved je zaskrbljujoča.

Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje.

Organizacija Greenpeace je pripravila poročilo z naslovom 'Prekinjena povezava', v katerem so analizirali kar 990 linij med 45 evropskimi mesti. Ugotovili so, da je le 114 povezav direktnih. Za 305 povezav so ugotovili, da bi bila med destinacijama mogoča direktna povezava, a ta ne obstaja. Potniki morajo zato prestopati in tako izgubljajo čas.

Nova študija kaže, da bi lahko sistem tokov v Atlantskem oceanu, ki vpliva na vreme in podnebje po vsem svetu, propadel že med letoma 2037 in 2064, kar bi pomenilo svetovno katastrofo. Podnebje na celinah ob oceanu bi se popolnoma spremenilo.

Več znanstvenih študij je v zadnjih letih pokazalo, da bi se lahko sistem "atlantske meridionalne cirkulacije", katere del je tudi Zalivski tok, zaradi višjih temperatur oceanov in motenj v slanosti, ki so posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, sesul, navaja CNN.

Rekorden vročinski val na Antarktiki skrbi in bega znanstvenike. Trenutno bi moral biti najhladnejši kraj na Zemlji precej hladnejši tudi po temperaturah. A živo srebro se je tam povzpelo za več deset stopinj Celzija višje, kot bi pričakovali v tem času. To vzbuja skrb, kaj to pomeni za antarktično celino in kakšne posledice bi lahko imel ta nenavaden vročinski val.

Temperature od sredine julija so se nad nekaterimi deli Antarktike povzpele do več kot 10 stopinj Celzija nad normalo in neobičajen vročinski val bi se lahko nadaljeval tudi v prvi polovici avgusta, poroča CNN. Najnovejši podatki kažejo, da so visoke temperature v delih vzhodne Antarktike, kjer vladajo najbolj nenormalne razmere, še višje. V krajih, kjer je živo srebro običajno med -50 in in -60 stopinj Celzija, je zdaj to bližje -25  do -30 stopinj Celzija.

Nova študija kaže, da se zaradi taljenja polarnih ledenih pokrovov naš planet vrti počasneje. Ker se Zemlja vrti počasneje, se podaljšuje dolžina dneva. To pa stopnjuje učinke podnebnih sprememb.

Študija je bila objavljena v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. V njej so dokazali, da taljenje polarnih ledenih pokrovov upočasnjuje Zemljino rotacijo. Voda iz staljenih ledenih plošč z Grenlandije in Antarktike namreč povzroča večjo maso okoli ekvatorja.