Ta deček nam pokaže, da je treba življenje vzeti takšno, kot je ...
Jaz sem se globoko zamislil ...

Boris Kononenko

Vzgojiteljica opazuje Janezka v mali šoli, kako si obuva škorenjčke, pa mu to nikakor ne uspe. Vzgojiteljica, vdana v usodo, zavzdihne in mu gre pomagat. In tlačita, vlečeta, potiskata, škorenjčki pa nikakor nočejo na noge. Ko se jima to končno le posreči, vzgojiteljica vsa zadihana sede na klop.

Janezek pa pogleda škorenjčke in reče:
"Vzgojiteljica, narobe si mi jih obula!"

Vzgojiteljica ohrani mirno kri, sezuje s težavo Janezku škorenjčke, jih zamenja in mu jih začne znova vleči na noge. Janezek spet pogleda škorenjčke in reče:

Luna in sonce,
imata rad vse.
Na pašne zvonce,
požvižgata se.

Da miru bi užila,
naravi služila,
pesnita le,
ljubeče pesmi za vse.

Kot sad spoznanja,
prišel je čas priznanja:
odrasli zmotno vero imamo,
misleč, da od otrok vse bolje znamo.

Saj Otrok je vendar To kar Je,
dokler odrasli svet ga ne zatre.

Zato naj vsak privošči
v lastno bitje si pogled globok,
da odkrije,
če v njem še tli Otrok.
Tli in ždi,
čaka, da se prebudi,
v širni svet da odhiti,
ga na bolje, lepše spremeni.

Punca Lunca, punčka že velika,
gleda se v zrcalo, se umiva,
za oblaki pa se mesec skriva
in navihano ji dol mežika.

"Glej da dobro zobke si umiješ,
pa na vrat in roke ne pozabi!
A vse tople vode ne porabi,
in po tleh glej da je ne razliješ!"

Na hribu Sinček Sonček je sedel,
v ustih nekaj sladkega je mlel.
Vedno nasmejan, vesel,
za vsakogar je presenečenje imel.

Fantku sladkosnedem,
podari bonbonov sedem.
Mamici za punčko malo,
vel'ko pošlje čokolado.

VLJUDNO VABLJENI

na literarni večer Pravljic/Fairy tales avtorice Maje David, ob spremljavi kitare Timija Lovrina in čarobnih zvokih gonga Vesne Rečnik – Šiško, ki bo

27.5. 2010 ob  17.30 uri
v
Poročni dvorani Rotovž.

Pridite!

Komaj zmajčica zaspi,
že jo Jurček Zmaj zbudi.
»Brž Marjetica, nikar ne spi,
nad Ljubljano meni se leti.«

Na obzidju grajskem,
grajski ju zvonar pozdravi:
»Kam pa kam ob uri tej,
morala bi spati, za-pr-mej!«

Zmajčica in zmajček,
Šla sta na potep.
Nagajata si, se igrata,
se šaljivo vlečeta za rep.

Tam pa, kjer Ljubljana se prične,
Ljubljanica se razdeli na reki dve.
Tam nasproti jima prileti,
dobra vila in veselo se smeji.

Prvi program Radia Slovenija objavlja javni natečaj za izvirne slovenske pravljice, na katerem lahko s svojimi besedili sodelujejo uveljavljeni in neuveljavljeni avtorji, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Javni natečaj poteka od 2. aprila do 2. junija 2010. Več o razpisu si lahko preberete na spletni strani www.rtvslo.si/razpisi in www.rtvslo.si/radioprvi.

JAVNI NATEČAJ ZA IZVIRNE SLOVENSKE PRAVLJICE »LAHKO NOČ, OTROCI«

Prvi program Radia Slovenija objavlja javni natečaj za izvirne slovenske pravljice, na katerem lahko s svojimi besedili sodelujejo uveljavljeni in neuveljavljeni avtorji. Javni natečaj bo potekal od 2. aprila do 2. junija 2010. Avtorji lahko sodelujejo na javnem natečaju s pravljicami, ki morajo biti izvirne, še neobjavljene in napisane v slovenskem jeziku ter obsegajo  skupaj s presledki največ 6000 znakov.

Zajček Znajček je učitelj,
znanosti je izumitelj.
Tako ti on pove,
da en in en sta dve.

Pa še to te poduči:
"Živalce jesti lepo ni.
Če nekoga rad imaš,
v trebuh svoj ga ti ne daš."

Boris Kononenko

Na nekem nastopu na prostem mi je na oder prijokala mlada mamica in prosila naj po mikrofonu pokličem izgubljeno hčerko. Ko objavim novico z imenom deklice, se izpred odra zasliši:
"Ni res, mamica se je izgubila. Jaz jo pred odrom že dolgo čakam, kot sva se dogovorili."
Ljudstvo v smeh, mamica pa tudi:)

Boris

Moj sin Boris je bil zelo nežen in občutljiv fantek. Star je bil kaka tri leta, ko sem ga neki dan vzela s seboj v trgovino s tekstilom. Med stojali z oblačili sem si izbrala nekaj bluz in kril ter si jih šla pomerit v kabino, Boris pa je tačas živahno tekal naokrog.

Ni trajalo dolgo, ko sem po zvočniku zaslišala poziv blagajničarke, naj se mamica deklice Doris oglasi pri blagajni, kjer jo čaka hčerkica.

Jurček in Marjetica
v zmajsko šolo sta odšla,
da se naučita štet do pet,
a še raje do deset.

V šoli tam pod zmajskim mostom,
sta pisala in kracala.
Zmajska je učiteljica
z glavo zmajevala.

Jurčku branje gre slabo,
Marjetici pisanje prav tako.
Računstvo jima ni neznanka,
tako nastane Zmajevanka.

Ko sem imel štiri leta, me je mama peljala v živalski vrt. Ob pogledu na zebro sem jo vprašal:

Mama, zakaj je ta konj oblečen v pižamo?

Boris Kononenko
www.mladimaj.net

Na osnovni šoli FP v Kranju sem vodila slaščičarski krožek za učence nižje stopnje.

Pa smo tako neki dan delali testo za čupavce. Vsakemu udeležencu krožka sem dala neko nalogo, Matjažu pa sem naročila, naj vrže v mešalec dve vrečki vanilijevega sladkorja.

Nalogo je vestno opravil, ko pa sem pogledala v mešalec, sem opazila v njem nekaj čudnih modrih "sestavin". In ugotovila, da je Matjaž v mešalnik resnično vrgel vanilijev sladkor - z vrečko vred :).

Ljuba

Se po grajskem griču Jurček je potepal,
kar v grmovju nekaj je zagledal.
Nekaj migalo je, se jokalo,
skrivalo, moledovalo.

Živalico zagleda malo,
ki je taka kakor on.
Bila je prava zmajčica,
ki ime ji je Marjetica.

»Zakaj tu jočeš in se skrivaš,
Zakaj si sama ali doma nimaš?«
To rekoč se Jurček ji nasmehne,
objame jo in k njej poklekne.

Miha si je tako kot večina fantkov na tem svetu od vsega najbolj želel mlajšega bratca, da bi se lahko z njim igral. Nikakor si ni želel sestrice, saj se z njo ne da tako dobro igrati kot z bratcem , je govoril. Ko je bil star sedem let, se mu je želja uresničila. Ker se je Gal (tako mu je Miha dal ime, in sicer po Galu iz galerije, Svetlane Makarovič) rodil dopoldan, ko je bil Miha pri pouku, sem takoj, ko je bilo možno odšel ponj.

Na hodniku sem mu sporočil lepo novico: "Miha, dobil si bratca." Od veselja je zavpil ter skočil v zrak. "Pojdi hitro po stvari, greva ga pogledat v porodnišnico," sem mu dejal. Zdirjal je kot raketa a se je še hitreje vrnil in me vprašal:
"Oči, a je moj bratec res fantek?"

Boris Kononenko

Zeleni nahrbtnik

Dragi otroci!
Mesec april je mesec, ko boste tudi v v vrtcih čistili Slovenijo v akciji "Zeleni nahrbtnik." Zaključna prireditev bo kot vedno dne 22.4. po celi Sloveniji na različnih prizoriščih.

Takrat se bo povsod vrtela in pela pesmica z istim naslovom, ki sem jo napisal, uglasbil ter podaril "Zvezi prijateljev mladine". Skupaj s starši jo lahko poslušaš na
www.mladimaj.net

Jaz sem mali gusar Loni,
najljubši so mi bonboni.
Najraje jem čokoladne,
koj za njimi pa še sladne.

Če ni daš še karamelo,
brž jo bom pojedel celo.
Potlej hitro med valove,
kjer mi nihče nič ne more.

Boris Kononenko
www.mladimaj.net

Nekoč pod zemljo v Postojnski jami,
živeli so prijazni zmaji.
In ko so se odselili,
V naglici so jajček pozabili.

Minilo je že mnogo let,
zmajček si želi na svet.
V trudu da se izvali,
se v jamsko reko skotali.

Odplavi reka jajček ven na plan,
iz jajčka zmajček kuka v beli dan.
Napne oči kolikor more,
lepot sveta načudit se ne more.

Pozdravljeni!

Si želite ogledati sedem kratkih poučnih video zgodbic? Potem kliknite na :
www.ne-odvisen.si/otroci.html

in prikazalo se vam bo sedem svetlo sivih sličic. Vsaka skriva kratko poučno zgdbico s pesmico. Ko kliknete na sličico, se vam bo desno spodaj odprlo okno z zgodbico. Ne pozabite vključiti zvočnike. Avtor in izvajalec zgodbic je Boris Kononenko, o katerem lahko kaj več izveste na
www.mladimaj.net

Starši ste vljudno vabljeni k ogledu celotne spletne strani www.ne-odvisen.si . Gre namreč za vse-slovenski projekt pod častnim pokrovitlejstvom predsednika države dr. Danila Turka, v katerem strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja ter psihologije, skupaj z gledališčniki poizkušajo perventivno delovati na vseh področjih zasvojenosti otrok, mladine in odraslih.

Boris Kononenko

KOPANJE

Hladna, topla v en tok,
gremo v bano - hop,
šampon za glavo, milo za telo,
čofotamo, da mehurčkov nešteto bo.

Umivamo se, gor in dol po bani drsimo,
mehurčke na gladini lovimo,
spere z nas peno curek bistri,
zdaj od glave do pete smo čisti.