Agencija RS za okolje bo po 31. oktobru letos, ko poteče veljavnost obratovalnega dovoljenja za odlagališče nevarnih odpadkov Metava, začela s postopkom zapiranja odlagališča, so predstavniki ministrstva za okolje in prostor krajanom zaselka Metava v bližini Maribora zagotovili na sestanku, ki je bil v Ljubljani. Krajani so ministrstvo že večkrat opozorili, da naj bi se nevarni odpadki odlagali nepravilno in nestrokovno. Predstavniki ministrstva so na sestanku pojasnili, da ima odlagališče, ki deluje od leta 1984, za obratovanje okoljevarstveno dovoljenje in potrjen program prilagoditve.

Z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki  velja do 31. oktobra letos, je opredeljeno obratovanje odlagališča in vrste nevarnih odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati. Na podlagi številnih pritožb krajanov Metave pa je ministrstvo že pred časom od upravljalca odlagališča, Javnega podjetja Snaga iz Maribora, zahtevalo, naj z odpadki ravna strokovno ter odpravi pomanjkljivosti in nedoslednosti pri odlaganju odpadkov, ki jih navajajo krajani. Upravljalec odlagališča mora izvajati monitoring onesnaženja podtalnice in zraka skladno s predpisi in okoljevarstvenim dovoljenjem.

Višanje temperatur in spremembe podnebja bi lahko povzročilo še večjo lakoto v Afriki in do leta 2030 povsem stopilo vse ledenike v Himalaji, je zapisano v delovnem poročilu Združenih narodov.Združeni narodi še opozarjajo, da bodo verjetno najbolj na udaru najrevnejše države, napovedujejo pa še več vročinskih udarov v državah kot so ZDA in pa odmiranje koralnih grebenov, vključno z največjim pred obalo Avstralije.

Bangladeš čaka potop

„Govorimo o potencialno katastrofalnih posledicah,“ je povedal Achim Steiner, vodja okoljskega programa pri ZN. „Povišanje morske gladine zaradi taljenja ledu za samo pol metra bi nekatere otoke in države kot je Bangladeš dobesedno izbrisalo.“

Spoštovani,

Društvo Rumlkukl se je odločilo za izvedbo ekološkega projekta ZASADIMO 100 DREVES, zaradi dejstva, da se v Rušah na področju naravo varstva že nekaj časa nič ne dogaja. Ekološke organizacije ne delujejo več, gradnja infrastrukture in drugih objektov pa izredno hitro napreduje. S tem projektom želimo materi zemlji pomagati vsaj malo bolj zadihati in upamo, da bomo pri tem tudi uspeli. Najprej bomo s pomočjo občine Ruše poiskali primeren prostor za zasaditev dreves in pričeli z zbiranjem denarja za projekt.

Za pomoč pri izvedbi projekta bomo prosili občino Ruše in Režijski obrat občine Ruše za strokovno svetovanje. Obrnili se bomo na vse občinske funkcionarje (občinska uprava, občinski svet, odbori), podjetja, ki delujejo v občini Ruše in nevladne organizacije, ki bi želele pri projektu sodelovati. Projekt se bo zaključil z saditvijo dreves na DAN ZEMLJE 22.4.2007, kjer bi slavnostno odprli pogozden del, ki bo opremljen z tablo na kateri bodo vsi podatki in sponzorji projekta.

Glavni namen tega pisanja je predlog za pomladno marčevsko delovno soboto, s katero bi osnovne šole "prinesle noter" med praznični prvomajski delovni dan. Preživeli naj bi ga skupaj mladina, učitelji, starši in tiste organizacije, ki že imajo utečene izkušnje na področju urejanja okolja in soseščin v katerih živimo in se gibljemo. Prvenstveni namen je urejeno okolje kateremu sledi prepoznavno soseščine ter varne povezave. Da bi lažje razumeli zgornji predlog, ga v nadaljevanju podrobneje pojasnjujem na letošnjem primeru: Kljub nič kaj optimističnim napovedim, ki so obetale deževno soboto (31.3.), smo imeli spet srečo z vremenom in tako preživeli čudovit dan, občasno tudi s soncem obsijan, v prijetni družbi na barju ter pozneje skoraj v vseh gasilskih domovih, kjer se je druženje nadaljevalo ob sendvičih, krofih in marsikje tudi z golažem.

V Vnanjih Goricah, na Gulcu pa so starši generalno počistili tudi cerkev Svete Trojice. Vse to je bilo najlepše izhodišče za prav tako lep večer v Borovnici. Na skupni prireditvi sem poudaril, da je bil včerajšnji dan zame najlepše darilo v spomin na 30 letnico odpravljanja prvega velikega krajevnega odlagališča v Predalah, kar je bilo povod za moje javno delovanje v župniji in lokalni samoupravi. Na mestu nekdanjega smetišča je namreč, navkljub takratnemu uradnemu ne planiranju od leta1976 dalje otroško igrišče, ki je v zadnjih 12 letih tudi kraj organizacije tekaških in kolesarskih tekmovanj  državnega in mednarodnega značaja. Od takrat dalje je običaj, da organiziramo čistilne akcije spomladi in jeseni. O vsaki pa bo lahko napisal tudi zanimive anekdote. Tako si bo letošnjo akcijo za vedno zapomnil tudi srednji sin Toni, ki se je naučil voziti z  traktorjem medtem, ko smo v pripeto prikolico pobirali smeti.

Svet in Evropski parlament sta v torek dosegla dogovor o LIFE+, novemu finančnem instrumentu Evropske unije za okolje, so sporočili v Bruslju. EU naj bi tako v obdobju 2007-2013 za razne okoljske projekte namenila skoraj 1,9 milijarde evrov, od tega večino v obliki projektnih sredstev. Dogovor je že pozdravil evropski komisar za okolje Stavros Dimas in LIFE+ označil za ključen instrument unije na področju varstva okolja. "Toplo se zahvaljujem tako Svetu kot parlamentu, da sta se potrudila in hitro prisla do kompromisa o tem ključnem instrumentu unije na področju varstva okolja. Za okolje bo in mora biti precej sredstev namenjenih tudi v okviru strukturnih skladov, okvirnega programa za raziskave in drugih instrumentov, a pomen LIFE+ je nesporen," je ob tej priložnosti dejal Dimas.

Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema. Predstavlja tanko plast in človek lahko s svojim delovanjem usodno spremeni njeno molekularno strukturo. Dejansko smo že povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

Najvidnejši dokaz za segrevanje ozračja je naglo zmanjševanje ledenikov po vsem svetu. Tudi naš Triglavski ledenik je praktično blizu izginotja. Posledično prihaja do segrevanja morja, ki povzroča vse ekstremnejše nevihte, orkane, tajfune in po drugi strani vse hujše suše.

WWF  je z zadovoljstvom pozdravila sporazum južnoazijskih držav, Indonezije in Bruneje, da zaščitijo deževne gozdove Bornea. To je pomemben korak k obvarovanju številnih živalskih vrst. Znotraj tretjega največjega otoka naj bi nastala 220.000 kvadratnih metrov velika zaščitena površina. Poleg tega, da je Borneo domovina številnih pred izumrtjem ogroženih orangutanov, slonov in nosorogov, odkrijejo raziskovalci vsak mesec povprečno tri nove živalske vrste. Na Borneu izgine letno 13.000 kvadratnih metrov deževnega gozda.

WWF je sedaj dobrega upanja, da se bo uničenje ustavilo. Palmove plantaže, požari in zakonita oziroma nezakonita sečnja so vzrok izginjanju deževnega gozda. Vsakih 20 sekund izgine ena gozdna površina v velikosti nogometnega igrišča. »Srce Bornea« ščiti med drugim tudi, da so planote, ki mejijo na Indonezijo, Malezijo in Brunejo, preskrbljene z vodo, pojasnjuje izvedenec za tropske gozdove Markus Radday, WWF-ovec v Nemčiji, kajti na področju deževnega gozda se nahaja 14-20 izvirov največjih otoških rek, kar naj tudi tako ostane.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je danes predsednika vlade Janeza Janšo pozvala, da naj pri letošnjem nakupu vozil v skupni vrednosti skoraj 19 milijonov evrov kot odločilni kriterij za nabavo določi energetsko učinkovitost vozil. To naročilo vlada lahko izkoristi kot zgleden primer zelenega javnega naročila, s katerim bi pokazala, da nedavno sprejeto zavezo EU za zmanjševanje emisij CO2 Slovenija jemlje resno. Podnebne spremembe postajajo ena najpomembnejših družbenih, okoljskih in ekonomskih problematik na svetovni ravni, saj znanstvena spoznanja kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja. Za uresničevanje nedavne zaveze Sveta EU za 20 do 30-odstotno zmanjšanje emisij CO2 do leta 2020, ki jo je podprla tudi Slovenija, je potrebno odločno in pravočasno ukrepanje.

Okoli 95 odstotkov vseh jagod v Španiji se vzgaja na površini 5000 hektarjev v okolici nacionalnega parka Donana, ki je uvrščen v seznam svetovne dediščine. Vzgoja jagod, ki se napajajo iz arteških vodnjakov, je prepolovila priliv sladke vode na to področje iz reke LaRocina, ki je med najbogatejšimi vodnimi viri v EU in ga izsušuje.

Pri vzgoji jagod se ustvarja 4500 ton plastičnega odpada na leto, uporablja pa se tudi pesticidi, ki so prepovedani v EU in sicer 180 ton metilnega bromida na leto, trdi WWF. Več kot polovica ( 185.000ton) letne proizvodnje, ki znaša 330.000 ton španskih jagod – podatki so iz leta 2002 -  je namenjena izvozu. WWF je pozval kupce španskih jagod, da ne kupujejo teh jagod, saj s tem podpirajo uničevanje okolja  na Iberskem polotoku.

Prihaja kava iz naših skodelic iz zakonite ali nezakonite pridelave? Okoljevarstvena organizacija WWF je objavila študijo, ki je obsegala raziskavo o nezakoniti pridelavi kave v Bukit Barisan Selatan-u, v nacionalnem parku na indonezijskem otoku Sumatri. »Cena je za tigre, slone in nosoroge enostavno previsoka: lahko se zgodi, da bodo te vrste v nekaj manj kot desetih letih izumrle, če se ne ustavi nezakonito obdelovanje zemlje znotraj nacioanlnega parka,« pravi Claudia Kitschke, WWF-ovska izvedenka za zaščito živalskih vrst.

Indonezija je druga največja izvoznica kavne vrste Robusta, ki se pogosto znajde v instant kavah, kot tudi v navadnih kavah, ki jih ponujajo trgovine. Raziskave WWF-ja so pokazale, da kmetje v nacionalnem parku pridelujejo kavo na več kot 45.000 hektarjih površine. Letni pridelek, ki znaša 19.600 ton kave, pomešajo z zakonito pridelano kavo okolice.

Britanski geološki urad (BGS) je začel z novim projektom globalnih razsežnosti, katerega osnovni namen je združiti obstoječe znanje geologije in ga predstaviti javnosti na spletnem portalu. V projektu, poimenovanem OneGeology, so k sodelovanju povabili znanstvenike iz več kot 55 držav. Pri GBS upajo, da bodo lahko na spletnem portalu ponudili iskanje podatkov o kamninah za vso Zemljo v merilu 1:1.000.000. Čeprav za nekatere dele zemeljske oble ni smotrno pričakovati, da bodo v takšnem merilu, tudi zaradi navzkrižnih interesov različnih skupin, upajo vsaj na merilo 1:5.000.000. Portal bo predstavljal informacije na podoben način, kot jih predstavlja Google Earth. Deloval bo na porazdeljenem modelu - nacionalni geološki uradi bodo obdržali svoje podatke, vendar bodo dovolili povpraševanje po njih prek portala.

Spletna stran Global Warming Facts vsebuje seznam 50 stvari, ki jih lahko naredite za to, da pomagate zmanjšati globalno segrevanje. Večina od njih je brezplačna, nekatere pa potrebujejo manjšo investicijo, vendar dolgoročno vrnejo veliko več.

Tukaj je kratek izbor:

1. Zamenjajte navadne žarnice z varčnimi in na leto prihranite ozračju 130 kilogramov ogljikovega dioksida.
2. Malce pomanjšajte gretje pozimi in nekoliko zmanjšajte hlajenje poleti.
3. Kupujte energijsko učinkovitejše gospodinjske aparate – A kategorije.
4. Ne puščajte naprav v »pripravljenosti« (stand-by); TV, ki je v stanju pripravljenosti 21 ur na dan potroši kar 40 odstotkov energije, ki bi jo, če bi bil cel čas prižgan.
5. Zaprite kuhinjske lonce pri kuhanju.
6. Pomivalne in pralne stroje poženite samo, ko so popolnoma polni.
7. Tuširajte se in ne kopajte v kopeli, s kopanjem namreč potrošite kar 4-krat več energije.
8. Z recikliranjem polovice smeti iz gospodinjstva boste prihranili atmosferi tono ogljikovega dioksida na leto.
9. Za nakupe uporabljajte trajne vrečke.
10. Posadite drevo …

Vir: enaa.com

Slovenija je v povprečju izredno bogata z vodo, kljub temu pa je tudi v Sloveniji mogoče govoriti o problemu pomanjkanja vode tako s fizičnega kot sistemskega vidika. "Več kot 180.000 prebivalcev Slovenije ni v sistemu javne oskrbe z vodo in so na en ali drug način prikrajšani in čutijo pomanjkanje," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Zlatko Mikulič iz Agencije RS za okolje (ARSO). V Sloveniji, ki je po količini vode na prebivalca med prvimi 20 državami na svetu, je po statističnih podatkih več kot 7000 prebivalcev brez oskrbe, torej nimajo vode v hiši, okoli 30.000 prebivalcev se oskrbuje s kapnico, kar je lahko vprašljivo tako z vidika količine kot ustreznosti, več kot 150.000 ljudi pa se oskrbuje iz lokalnih vodovodov, ki niso pod nadzorom, zato je tam vprašljiva kakovost, je povedal Mikulič.

Vhod v jamo Rudnika (urana) Žirovski Vrh je zabetoniran, nepredušno zaprti so vsi jaški, pod zemljo pa se vije 40 kilometrov rovov, do koder ne more seči niti zrak.Del odlagališča Jazbec je že lepo ozelenel, za odlagališče Boršt bodo v teh dneh s SCT podpisali pogodbo o gradbenih delih ureditve. Zapiranje rudnika bo državo stalo skoraj 30 milijonov evrov, dela morajo biti končana do leta 2010.

"Tudi te pisarne niso več naše in smo občinski najemniki. V podjetju je zaposlenih še 16 ljudi. Čakamo na soglasje Uprave za jedrsko varnost za začetek del na jalovišču Boršt. Denar za zapiranje je v državnem proračunu zagotovljen, tako da zdaj vse poteka po načrtih," je povedal direktor rudnika v zapiranju Franc Avberšek. Država se je za zapiranje rudnika odločila v začetku 90. let prejšnjega stoletja; takrat je bila cena uranove rude 6 dolarjev za libro, danes je že več kot 65 dolarjev in ekonomsko računanje pokaže, da bi bilo rudo za potrebe jedrske elektrarno skoraj upravičeno izkoriščati še naprej.

Posvet Eko Centri - Predstavitev trajnostne gradnje skozi prepletanje tradicionalnih pristopov in sodobnih tehnologij

Alternativa ni le abstrakten koncept. Ekološka gradnja je realna možnost za zmanjšanje vpliva človeka na podnebne spremembe. Omogoča jo spretno kombiniranje sodobnih tehnologij in tradicionalnih pristopov.

Afrika kot naftni gigant prihodnosti? Še v tako suhih predelih afriških savan raste rastlina, ki je primerna za proizvodnjo biodizla. Imenuje se Jatropha. Nele Sutterer raziskuje v Madagaskarju surovino, ki bi lahko iz revnih držav naredila bogate uvoznice bencina. V Mahatsinju ni elektrike in ne vode. In domačini še nikoli poprej niso srečali „Vazaha“, tujko. Nakar je prišla Nele Sutterer iz Stuttgarta.

Devetindvajset letna študentka agronomije je raziskovala afriška tla, na katerih zaradi suše komaj kaj raste – razen bencinskega vira prihodnosti. Iz olja oreščkov rastline se lahko proizvede biodizel.

Ameriški znanstveniki so razvili baterijo, ki deluje na vse vrste sladkorja in traja tri do štirikrat več kot litijske baterije. Uporaba sladkorja za gorivo ni nič novega, saj je v obliki glukoze za vsa živa bitja vir energije. Baterije na sladkor je razvijalo že več znanstvenikov, a na univerzi Saint Louis v Misuriju trdijo, da je njihova baterija močnejša in da traja dlje časa. Deluje lahko na sladkane pijale ali pa drevesni sladkor.

Slovenija bo v skladu s pred dnevi sprejeto evropsko direktivo o obnovljivih virih energije do leta 2020 bistveno povečala uporabo obnovljivih virov energije, je ob današnjem začetku tridnevne konference daljinske energetike v Portorožu dejal Hinko Suhinc z ministrstva za okolje in prostor. Slovenija uporablja 11 odstotkov obnovljivih energetskih virov, povprečje Evropske unije pa je šest odstotkov.

Med državami unije je po Suhincevih besedah veliko odstopanje glede uporabe obnovljivih virov energije. Zato čakajo vse države dolga pogajanja o tem, za koliko bodo morale povečati uporabo obnovljivih energetskih virov, da bi povprečje unije do leta 2020 doseglo 20 odstotkov. Glede na to, da ima Slovenija razmeroma visok delež uporabe obnovljivih virov energije, je pričakovati, da ga bo morala povečati vse do 25 odstotkov. Dogovor o povečanju bo pravno zavezujoč, je se poudaril Suhinc.

To bo mogoče sedaj zvenelo čudno, ampak če mislite, da ste med redkimi, ki živite v enočlanskem gospodinjstvu se zelo motite. Ste del gromozanskega z vso silo prihajajoče se trenda. Do leta 2021 bo več kot tretjina Britancev živelo samih  (leta 1971 jih je bilo samo 12 procentov). Še več, ljudje v enočlanskih gospodinjstvih, so vedno bogatejši in vedno mlajši; na splošno se starostne številke gibljejo med 25 in 44 letom, če smo natančnejši ležijo pri moških številke med 35 in 44 letom.

Oseba v enočlanskem gospodinjstvu porabi 38 procentov več izdelkov, kot ena oseba v štiričlanskem gospodinjstvu. Samski ljudje imajo pogosto manjše pralne, sušilne ali pomivalne stroje, ki so bili narejeni prav za garsonjere, ampak so neverjetno energetsko potratni. Če živite sami boste porabili 55 procentov več elektrike in 61 procentov več plina za kurjavo, kot če bi živeli še s tremi člani v gospodinjstvu.

Ljubi prijatelji

V prejšnjem tednu so aktivisti organizacije Avaaz izročili 100.000 podpisov peticije na temo klimatskih sprememb okoljskim ministrom držav, največjih onesnaževalk na svetu. Delovalo je! Vodja srečanja je zavihtel s šopom podpisov in pozval kolege ministre k akciji in strinjali so se, da bo tema klimatskih sprememb prva na srečanju G8 junij letos.
Trenutek (pobuda) je na naši strani. Gradimo na njej! Naslednji torek se bo odvijalo naslednje srečanje namenjeno načrtovanju dejavnosti G8 – in mi lahko pomagamo ohraniti pozornost na klimatskih vprašanjih s tem, da pokažemo, da potreba po aktivnostih narašča. Nam lahko pomagate doseči ambiciozen cilj, do torka zbrati 150.000 podpisov?

Peticijo lahko podpišete na strani:
http://www.avaaz.org/en/climate_action_g8

Po dolini Vrat do Aljaževega doma se v konicah sezone lahko vsak dan zapelje tudi več kot 600 avtomobilov, zato je ureditev prometa za ohranjanje okolja (gre za del Triglavskega narodnega parka) nujna. Zdaj promet poteka brez omejitev, na koncu doline pa planinsko društvo pobira parkirnino in denar namenja za obnovo ceste in pešpoti. Ker je parkirišče majhno, prometa pa preveč, mnogi parkirajo kar ob cesti, na travnikih in v gozdu, kar gre, razumljivo, v nos naravovarstvenikom in nadzornikom TNP.

Občina Kranjska Gora je s pomočjo denarja posebne mreže alpskih občin že začela študijo, kako bolje urediti promet v tej alpski dolini.Na ponovni razpis omenjene evropske alpske mreže se bodo letos skupaj prijavile občine Kranjska Gora, Bohinj in Bovec, saj so težave s prometom v alpskih dolinah povsod sila podobne, rezultati študije pa bodo pri urejanju koristili vsem. "Naredili smo prvi korak in določili tri možne rešitve. Cesto lahko zapremo, uredimo parkirišče v Mojstrani in poskrbimo za javni prevoz, kar bi bilo, ker gre za državno cesto, težko, pa še obiska bi bilo manj.

Ena tretjina kupljene hrane Britancev konča v smeteh. Vzroki so med drugim v prekomernih količinah nakupljene hrane, v napačnem shranjevanju in otrocih. Več kot plovica odvržene hrane je še užitne, ostalo so olupki, kosti in čajne vrečke. Najbolj pogosto se vrže v smeti kuhano hrano, manj nekuhanih stvari, a na splošno pristane v smeteh največ  svežega sadja, zelenjave, sledijo kruh in pecivo. Tipična britanska družina kupi 15 kg hrane na teden. Raziskave so pokazale, da bi več kot polovico hrane, ki konča v smeteh, lahko pojedli.

Jennie Price, izvršna direktorica firme Wrap pravi, da bi lahko le z nekaj majhnimi spremembami glede nakupovalnih navad, privarčevali in tako pomagali okolju. Najbolj skrbi zbujajoče dejstvo je, da se le 10%vseh izprašancev zaveda, da vržejo proč toliko užitne hrane. Znanstveniki so namignili, da je 20% vsebritanskih emisij povezanih s proizvodnjo, s predelavo in s skladiščenjem hrane. Preveč nakupljene hrane naenkrat, pretopli pogoji v hladilniku, hrana s kratkotrajnim rokom uporabe, ki se ne poje pravočasno, vse to so razlogi za za pristanek užitne hrane v smeteh.

Poročilo pod okriljem Združenih narodov delujoče medvladne skupine o podnebnih spremembah (IPCC), ki je bilo nedavno predstavljeno v Parizu, je samo potrdilo tisto, na kar že leta opozarjajo številne druge analize in poročila - planet bo zaradi globalnega segrevanja postajal vse toplejši, gladina morja se bo do leta 2100 dvignila za nekaj deset centimetrov, močna deževja, vse toplejše vreme in pogostejše nevihte in orkani pa so, tako meni več kot 2500 strokovnjakov z vsega sveta, nekaj, na kar se bo treba kar najhitreje navaditi.

Poročilo IPCC napoveduje do konca stoletja na Zemlji dvig povprečne temperature za 1,8 do 6,4 stopinje Celzija, kar naj bi pomenilo širjenje sušnih predelov in zmanjšanje obdelovalnih površin, to pa naj bi spodbudilo tudi velike migracije prebivalstva. V enakem obdobju naj bi se prav tako dvignila gladina morja (ocene se gibljejo med 28 in 59 centimetri), kar bo povzročilo poplavljanje nižinskih obalnih območij. V drugi polovici tega stoletja se bodo po mnenju klimatologov ledene plošče na Arktiki stalile, to pa naj bi po njihovem mnenju upočasnilo zalivski tok, ki je ključen za življenje v Atlantskem oceanu. Zaradi tega grozi izumrtje številnih živalskih vrst, poleg tega pa naj bi tisto, kar že zdaj čutimo kot spremembo podnebja - tople in blage zime - postalo še bolj izrazito. Velika nevarnost po mnenju strokovnjakov preti človeštvu tudi zaradi neurij, ki bodo veliko močnejša in pogostejša in bi utegnila usmrtiti na tisoče ljudi na obalnih območjih Azije.